Pomanjkljiva zakonodaja: računovodja je lahko vsak, ki najde stranko
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 12. 2009 Stran: 19
Kar tri četrtine vseh gospodarskih subjektov zaupa pripravo letnih poročil računovodskim servisom, katerih dejavnost pa je popolnoma prepuščena trgu. Za računovodjo ni predpisane niti osnovne izobrazbe, tisti, ki nosijo odgovornost za sestavo letnih poročil, pa so podjetniki sami. Ti lahko kakovost računovodskih storitev, ki jih plačujejo, preverijo šele ob obisku davčnega inšpektorja.
Medtem ko del strokovne javnosti poziva k zakonski ureditvi računovodskih storitev, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik prepričan, da ni posebne potrebe po dodatni regulaciji tega področja, kije že sedaj ustrezno regulirano, poleg tega bi bilo to v nasprotju z zmanjševanjem birokratskih in administrativnih ovir. »Dodatna regulacija bi pomenila zaviranje konkurence, ki je ne nazadnje najboljši način za ločevanje med dobrimi računovodji in tistimi, ki svojega dela ne opravljajo dobro,« pravi minister za gospodarstvo.
Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je za računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje registriranih nekaj več kot 4200 podjetij, a po mnenju predsednika Zbornice računovodskih servisov Aleksandra Štefanca jih dejansko posluje okoli 2000.
V zbornici, kjer je vključenih 733 računovodskih servisov, poudarjajo, da si ne prizadevajo za obvezno članstvo v zbornici, prizadevajo pa si, da bi bila dejavnost zakonsko regulirana, ker zdaj lahko računovodstvo opravlja vsakdo.
Direktorica AJPES Romana Logar pojasnjuje, da so v minulem letu prejeli več kot 144.500 letnih poročil, poročevalcev pa je bilo nekaj več kot 25.100. Iz pregleda predlagateljev letnih poročil glede na število predloženih poročil izhaja, da ima lastno računovodstvo okoli 6550 gospodarski družb oziroma 12,6 odstotka vseh, medtem ko je pri samostojnih podjetnikih ta delež nižji, 11,9-odstoten. Kar 74,8 odstotka poročil gospodarskih družb so predložili poročevdci, ki so oddali pet ali več letnih poročil, v povprečju pa je vsak poročevalec AJPES predložil 16,6 letnega poročila gospodarskih družb. Pri samostojnih podjetnikih je ta odstotek še višji, saj so kar 81 odstotkov vseh poročil samostojnih podjetnikov predložili poročevalci, ki so oddali pet ali več letnih poročil, vsak od navedenih v povprečju 19,5 letnega poročila.
»Za opravljanje dejavnosti računovodskega servisa predpisi, ki urejajo področje gospodarskega in davčnega prava, ne določajo nobenih pogojev. Storitve računovodskega servisa lahko opravlja vsakdo, ki na trgu najde svoje naročnike oziroma stranke,« pojasnjuje Logarjeva. Ta sicer dodaja, da v AJPES niso pooblaščeni niti za ocenjevanje kakovosti poročil niti za ocenjevanje morebitnih anomalij. Oceno kakovosti, vsaj ko gre za gospodarske družbe, dejansko zagotavljajo le revizorji, a revidiranih je vsega pet odstotkov poročil gospodarskih družb.
Najpomembnejši dejavnik za presojo kakovosti poročil je Davčna uprava RS (Durs) z inšpekcijskimi davčnimi pregledi. A na tak način ugotovljene pomanjkljivosti poročil so najbrž zadnje, kar bi si podjetnik želel. Ta je namreč tisti, ki po ztikonu za poročilo odgovarja in nosi posledice morebitnih napak, je pojasnil Štefanac.
V evropskih državah računovodstvo večinoma regulirano
Računovodska dejavnost je v večini evropskih držav regulirana, dokaj strogo predvsem v Nemčiji in Avstriji. Kot pojasnjuje direktor Zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac, obe germanski državi, od katerih pogosto prevzemamo pravni red, določata, kdo lahko opravlja te storitve, potrebno izobrazbo in podobno.
Direktorica AJPES Romana Logar meni, da bi morali po zgledu anglosaških držav pristojnost presoje kakovosti poročil dodeliti novoustanovljeni Agenciji za nadzor nad revidiranjem. »V Sloveniji omogoča upnikom in malim delničarjem določeno pravno varstvo, potrebno zaradi neverodostojnosti računovodskih izkazov, zakon o gospodarskih družbah le po sodni poti in če so ob tem izpolnjeni določeni zakonsko predpisani pogoji,« še dodaja Logarjeva,
»Edino logično in smiselno je pričakovati, da podjetja angažirajo strokovno usposobljene računovodje in tiste, ki njihovim strokovnim kriterijem ne ustrezajo ter svojega dela ne opravljajo korektno, zamenjajo z bolj kompetentnimi,« pravi gospodarski minister Matej Lahovnik, ki zakonski regulaciji računovodskih storitev ni naklonjen.
