Svet se ni podrl, razvoja ne bo
NatisniMedij: Večer Avtorji: Mišič Aleš,M. I. Š.,I. S. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 7
Gradnja drugega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika ni dobila podpore delničarjev Aerodroma. Predsednik uprave Zmago Skobir opozoril, daje obstoječi terminal neprimeren s tehnološkega vidika, kmalu bo tudi z varnostnega
Delničarji Aerodroma Ljubljana na včerajšnji skupščini niso dali soglasja k okoli 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal. Ker so bile lani decembra državi, ki ima v družbi večinski delež, odvzete glasovalne pravice in je Agencija za trg vrednostnih papirjev v petek zavrnila njeno zahtevo, da jih vrne samo za to skupščino, je glasovalo le 13,39 odstotka osnovnega kapitala, proti naložbi je bilo 78,1 oddanega glasu, za pa 21,89 odstotka vseh oddanih glasov. Zavrnjen je bil tudi nasprotni predlog Petra Marna, da bi iz predloga uprave in nadzornega sveta črtali možnost deset odstotnega odstopanja od najvišje vrednosti 57 milijonov evrov.
Kmalu nove linije
Načrtovana gradnja novega terminala je že bila uvrščena na junijsko skupščino, vendar je bila umaknjena z dnevnega reda, ker se je država odločila svoj delež v Aerodromu v celoti prodati, delničarji pa so se konec spomladi kljub temu seznanili s projektom. Ker ga je takrat predsednik uprave Zmago Skobir temeljito predstavil, prav tako pa tudi gibanja v letalskem prometu in trende v letalski industriji, je bila včerajšnja predstavitev krajša. Kot je dejal Skobir, še vedno velja, da je trend v letalstvu stabilen, promet raste, v povprečju se je promet na Brniku v 50 letih delovanja letališča zviševal za okoli 6 odstotkov letno, v letošnjih osmih mesecih pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 7 odstotkov. Letos bodo imeli okoli 1,3 milijona potnikov, v naslednjih letih pa naj bi promet rasel v povprečju za okoli 3 odstotke letno. Air Srbija je najavil prihod na Letališče Jožeta Pučnika konec decembra, Adria bo odprla nove linije v London, Prago in Varšavo, pred skorajšnjim odprtjem je letalska povezava Doha-Ljubljana z družbo Qatar Airways. Skobir je opozoril, da je letališki terminal praktično nespremenjen 40 let, temeljito obnovljen je bil samo pred vstopom Slovenije v schengensko območje, takratna urgentna obnova pa je zavrla gradnjo novega terminala in spremenila projekte. Poudaril je, da če novega terminala ne bo, se svet ne bo podrl, ne bo pa razvoja letališča. Opozoril je na nemogoče razmere za delo v sortirnici prtljage in na veliko gnečo v prostorih za potnike v poletnih mesecih, predvsem pa ga skrbi, ker je potniški terminal popolnoma neprimeren s tehnološkega vidika, kmalu bo tudi z varnostnega. Prostori in oprema niso več primerni za širitev letalskega prometa. Ajata (združenje letalskih prevoznikov) pa je brniškemu letališču zaradi neprimernih storitev podelilo zelo skromen standard F. Skobir se zaveda, da projekt prinaša tveganja, nastanejo lahko do neprijetnih dogajanj okoli Adrie in drugih prevoznikov, vendar se infrastruktura ne gradi kratkoročno.
Bojan Žvikart, ki je bil v Aerodromu Ljubljana zaposlen 40 let, je dejal, da odnos do letališča in Adrie ni bil vedno pravi, država je imela na voljo tri mesece, torej dovolj časa, da se izjasni. Rekel je, da je bilo v javnosti veliko špekulacij, zato so delničarji zbegani, in pozval predstavnike navzočega kapitala, naj podprejo zaposlene in razvoj podjetja. Marko Lah, v Aerodromu je 25 let, je povedal, da lastniki pričakujejo povečanje prometa, to pa brez izgradnje terminala po njegovem ni možno. "Če ne bomo investirali, ne bomo več regionalno letališče, ampak lokalno," je dejal Lah.
"Stankovičevi" mali delničarji podprli gradnjo
Ker se je v javnosti omenjalo, da so mali delničarji skeptični do investicije oziroma da je ne podpirajo, se je pred glasovanjem oglasil tudi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič in poudaril, da le pet odstotkov prisotnega kapitala "njegovih" malih delničarjev gradnje ne podpira. To pomeni, da so zaradi odsotnosti glasovalnih pravic države investicijo "povozili" večji institucionalni mali delničarji. V Aerodromu Ljubljana imajo Republika Slovenija, Sod in Kad skupaj 64,85-odstotni delež, Triglav 3,98-odstotni, Publikum Trezor ima 2,72 odstotka delnic, KD Rastko 1,44 odstotka, Salink Limited 1,43 odstotka, Abanka 1,3 odstotka, delniški podsklad NFD 1 1,07 odstotka in KD Galileo 0,73 odstotka delnic.
Delničarji so z veliko večino podprli predlog Soda, da revizijo poslovanja Aerodroma Ljubljana v prvem letošnjem polletju opravili revizijska hiša Deloitte, in podprli skrbni pregled poslovanja, kar mora uprava opraviti najkasneje do 30. novembra. Oboje bo podlaga za komuniciranje z morebitnimi novimi vlagatelji.
Novi terminal bi bil zgrajen v 20 mesecih po podpisu pogodbe, doslej pa so v projekt, ki so ga pripeljali do gradbenega dovoljenja, vložili 2,3 milijona evrov. Pogodba za gradbena in obrtniška dela je "težka" 35,1 milijona evrov, okoli 20 milijonov evrov bi stala oprema. Predvideno je bilo, da bi za gradnjo porabili že odobrena evropska sredstva v višini 14,4 milijona evrov, 55 odstotkov bi bilo lastnih sredstev, 21,2 odstotka vrednosti bi pokrili z bančnimi posojili z ročnostjo petih let.
