Mediji o malih delničarjih

Prelivanje milijonov

Medij: Žurnal24 Avtorji: A. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Denar Datum: 25. 01. 2011 Stran: 12

Adria. Aerodrom naj bi že lani priskrbel dva milijona.

Napad. "Država se je reševanja Adrie lotila povsem napačno in ne verjamem, da bo ta model uspešen," opozarja Andraž Grahekiz KD Skladov. Na Adrii namreč vsak mesec nastane dodatnega pol milijona evrov neporavnanih zapadlih terjatev. Država ima v Aerodromu Ljubljana, ki bo terjatve v višini 2,4 milijona evrov pretvoril v lastniški delež hčerinske Adrie Tehnike, nekaj več kot 50-odstotni lastniški delež. A ker je tretjina Aerodroma v lasti malih delničarjev, to je fizičnih in pravnih oseb, bi morali nadzorniki upoštevati interes vseh lastnikov, meni Grahek. Opomni, da je tudi delnica Aerodroma z rekordnih 130 padla na 17 evrov, kar je zelo slabo. Ker pa ima Aerodrom v primerjavi z Adrio veliko boljši poslovni rezultat, je država očitno v tem videla elegantno rešitev, meni.

Hitova razprodaja v tujini

Medij: Žurnal24 Avtorji: Pernat Katarina Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dena Datum: 25. 01. 2011 Stran: 12
 

Naprodaj. Iščejo potencialnega kupca, ki bi kupil vse štiri igralnice v tujini.

Konec prejšnjega leta je bilo v Hitu zaposlenih 1.471 ljudi. Lani je družbo sporazumno zapustilo 300 zaposlenih, za njihove odpravnine pa so namenili 5,4 milijona evrov.


Nova Gorica. Na zadnji skupščini, ki je bila sklicana tik pred novim letom, naj bi se uprava družbe Hit skupaj z nadzorniki odločila za radikalne poteze. Znebili bi se radi svojih hčerinskih družb v tujini.

Kupca iščejo

"Družba Hit v okviru dezinvestiranja (v sklopu strategije družbe 2010-2012) predvideva tudi odprodajo Hitovih odvisnih družb v tujini, po možnosti v paketu. Še vedno iščemo potencialne kupce, o kupnini pa je brez dvoma prezgodaj govoriti," nam je potrdila Katja Kogej iz Hita.

V skupini Hit so štiri družbe, ki imajo igralnice v tujini. Med njimi naj bi najbolje poslovala Hit Montenegro v Črni gori. Preostale tri so v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.

Hit Šentilj bi dokapitalizirali

Reševanje poslovnega omrežja NFD na plečih Finetola

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 01. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Reševanje finančno izčrpane družbe Oddus, ki je nastala z oddelitvijo od družbe za upravljanje NFD, bo v prvi vrsti reševal Finetol, ena od ključnih družb iz poslovnega omrežja NFD. Delničarji Finetola bodo namreč na skupščini 23. februarja odločali o pripojitvi Oddusa in prevzemu njegovega celotnega premoženja in obveznosti.


Kakšna je trenutna finančna slika Oddusa in kako natančno bo pripojitev vplivala na Finetol, ni znano. Direktor Finetola in Oddusa ftanci Strajnar je bil namreč za komentarje v petek nedosegljiv. Prav tako je bil o posledicah pripojitve in finančnem stanju Oddusa kratek predsednik nadzornega sveta Finetola Zdenko Podlesnik. »Na podlagi cenitev in revizij nadzorni svet ocenjuje, da je pripojitev ekonomična in ne slabi položaja Finetola,« je zatrdil Podlesnik. Toda po naših izračunih bo Finetol s pripojitvijo Oddusa dejansko dobil več dolgov kot premoženja. Zaradi padca vrednosti delnice Save je namreč Oddus ustvaril kar okoli 15 milijonov evrov izgube in ima po dostopnih informacijah trenutno negativen kapital.

Ali Sava po ovinkih in prek Gorenjske banke rešuje NFD?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 10

Valantov holding v težavah. Bo Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, reševal družbo Oddus? Sklad NFD znova v odprodajo naložb, a pičel odziv kupcev

Ljubljana - Potem koje oktobra lani bolj ali manj propadel poskus, da bi investicijski sklad NFD 1 odprodal nekatere svoje naložbe, njegovo vodstvo zanje znova išče kupce. Javni razpis za prodajo deležev v 11 družbah, med katerimi je tudi manjši delež v Novi Ljubljanski banki, se je iztekel ta teden, a zanimanje zanje je bilo bolj pičlo. Javni razpis za prodajo naložb je v imenu zaprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, objavila družba NFD, nad katero bedijo družbe, poslovno in lastniško povezane s holdingom NFD; med njimi kranjska Sava kot najpomembnejša lastnica (23,3-odstotna) in družba Oddus (8,21-odstotna lastnica). Med lastniki sklada so tudi Zavarovalnica Triglav, Abanka in drugi.

Poleg slabega odstotka in pol Nove Ljubljanske banke je tokrat znova na prodaj delež v Banki Celje, Termah Maribor in Hotelih Bernardin. Na prodaj so tudi manjši deleži v več elektrodistribucijskih podjetjih. »Odziv je bil majhen tako kot prvič. Vse prejete ponudbe bomo skrbno proučili,« so se včeraj na vprašanje o odzivu odzvali v družbi NFD.

Kaj tiči za pripojitvijo Oddusa?

V teh dneh je družba Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, za 23. februar sklicala skupščino, na kateri bodo njeni delničarji odločali tudi o pripojitvi družbe Oddus. Ta je nastala na začetku leta 2009, ko se je družba za upravljanje NFD razdelila na dva dela. Največji lastnik Oddusa je s skoraj polovičnim deležem NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, ki je prek svoje družbe Vasin tudi 11-odstotni lastnik Oddusa. In zakaj Finetol prevzema družbo Oddus? Iz sklica skupščine to ni razvidno, poznavalci pa se sprašujejo, ali je v ozadju načrtovane pripojitve tudi reševanje finančnih težav družb, povezanih z NFD. Oddus je namreč tudi eden pomembnih lastnikov Fidine (v njej je skoraj 24-odstotni lastnik), ki je zadolžena za najmanj 6,7 milijona evrov. To je razvidno iz včerajšnjega izpisa iz poslovnega registra Ajpes, kjer lahko razberemo, da je Fidina svoj skoraj desetodstotni delež v Oddusu zastavila pri Gorenjski banki kot zavarovanje za posojilo v višini 6,7 milijona evrov.


»Če Finetol prevzame oziroma pripoji Oddus, prevzame tudi dolg Fidine v višini 6,7 milijona evrov, njena upnica pa je Gorenjska banka, o kateri se ve, da jo obvladuje kranjska Sava. Če se bo pripojitev zgodila, to po mojem razumevanju pomeni, da bo dolgove Fidine servisiral Finetol, Oddus pa se bo razdolžil do Gorenjske banke. Pomeni pa tudi, da Sava posredno prek Gorenjske banke pomaga skupini NFD pri servisiranju tekočih obveznosti,« je včeraj ugibal prvi mož Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković.


Finetol jamčil tudi za Fidinega lastnika Zvon Ena

 

Kolikšna je mariborska finančna cerkvena luknja

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 8 Foto: Marko Vanovšek

Nadškofija ni zadolžena za 800 milijonov evrov, mariborski cerkveni možje zanikajo dramatično pisanje italijanskega tednika Uespresso, ki v "smučarskem mestu" vidi bankrot bibličnih razsežnosti.


Nadškofija Maribor ni zadolžena za 800 milijonov evrov." To je odziv nadškofije na dramatično poročilo, podpisal ga je Emiliano Fittipaldi, v italijanskem tedniku L'espresso, da je mariborska nadškofija bankrotirala in da njena finančna luknja meri kar blizu milijarde evrov. 800 milijonov pravzaprav. Majhna nadškofija, piše Fittipaldi, ne da spati papežu Benediktu XVI. Tokrat da ne gre za ameriške ali irske duhovnike, vpletene v pedofilske škandale. Niti ne za italijansko cerkveno finančno veriženje.

Zdaj je problem Maribor, "majhno mesto v severni Sloveniji, slavno po gostiteljstvu smučarskih tekem za svetovni pokal". To mesto tvega, tako L'espresso, da bo v zgodovino šlo po najhujši finančni katastrofi v zgodovini Cerkve. Sveti bankrot, pravijo Italijani. Majhno Cerkev in povezane družbe da je finančna kriza v kombinaciji s pomanjkanjem sreče pripeljala v rdeče številke, težke dva odstotka slovenskega BDP oziroma tri celoletne vatikanske prihodke, pišejo Italijani iz svojih slovenskih in vatikanskih virov. In zagrešijo prvo napako, ko v mariborski nadškofiji naštejejo okrog 100 tisoč vernikov namesto uradnih, takšna je cerkvena statistika, 355 tisoč.

"Že pri navajanju števila vernikov nadškofije so navedli trikrat manjšo številko od uradne, kar veliko pove o neverodostojnosti sestavka," to komentira tiskovni predstavnik mariborske nadškofije Igor Vojinovič. Teksta v italijanskem tedniku niti drugih v nadškofiji ne želijo komentirati, pravi, objavljenih konkretnih številk pa ne morejo potrditi, "ker so zavajajoče". Vojinovič ponavlja, da se nadškofija in povezane družbe, torej finančna holdinga Zvon 1 in Zvon 2, pa nadškofijsko Gospodarstvo Rast, ki so vsi že dober teden uradno insolventni, trudijo, tudi s pomočjo tujih finančnih, bančnih strokovnjakov, sanirati "težko finančno stanje". Želijo, da bi bil nastajajoči program finančnega prestrukturiranja uspešen.

Od zgodnjih devetdesetih in ustanovitve Krekove banke, ki je bila pozneje prodana, je v Mariboru nastajal cerkveni finančni imperij, piše L'espresso. Telekomunikacijskega operaterja T-2, ki je na startu te mariborske finančne zgodbe, opiše v loku "od porno TV do optičnih kablov".

Name ni pritiskala nobena interesna skupina in nisem dobivala navodil

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 5

Dagmar Komar, predsednica uprave AUNK V rokah Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUNK) je eden največjih portfeljev v državi. Po novem namreč upravlja vse neposredne kapitalske naložbe države in tudi nekatere posredne. Vseh skupaj je za približno 6 milijard evrov. Na vrhu te agencije sedi pravnica Dagmar Komar, ki pravi, da je delo na agenciji včasih burno in vroče, menda zato, ker slovensko okolje ni navajeno na nova pravila igre. Agencija je s svojimi potezami v slabih treh mesecih obstoja res večkrat razburila javnost in koalicijo. Prah je dvignila tudi ta teden: z gladkim in tihim rezom je namreč zamenjala prvega nadzornika Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Jadranka Medaka. Zamenjava [prvega nadzornika HSE] ni bila v nikakršni povezavi z nadaljevanjem ali ustavitvijo projekta [TEŠ 6]. Odločitev o tem je v pristojnosti vodstva in nadzornih svetov.


Agencijo vodite že skoraj tri mesce. Rekli ste, da so vsi začetki težki. Je stol, na katerega ste sedli, bolj vroč, kot ste pričakovali?

Ta funkcija je sicer nekaj novega, vendar gre za delo, s katerim sem se že ukvarjala v prejšnjih službah. Res pa je, da je obseg tukaj večji. Težava je, da je bilo treba že na začetku poskrbeti za primerne prostore, kadre, postaviti organizacijo dela, sprejeti vse potrebne akte in se sočasno začeti vsebinsko ukvarjati s posameznimi skupščinskimi zadevami. Res smo ustanovljeni tri mesece, vendar je delovno aktivnih od i. decembra naprej poleg nas treh članov uprave le še devet zaposlenih.

Nedavno ste sprejeli kodeks in druge akte za korporativno upravljanje podjetij v državni (so)lasti. Ima agencija zdaj vse podlage za svoje delovanje?

Mi bi lahko delovali tudi brez vseh teh aktov. Naša primarna zakona sta zakon o upravljanju s kapitalskimi naložbami in zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Glede na to, da prvi zakon izrecno določa, da mora agencija sprejeti kodeks, smo ga v skladu s smernicami OECD tudi pripravili.

Agencija je bila ustanovljena zaradi zahtev OECD, ki je med vstopnimi pogajanji opravil tudi analizo upravljanja državnih podjetij in ugotovil, da država ne upravlja svojega premoženja dovolj skrbno.

Agencija mora prevzeti vlogo skrbnega in gospodarnega upravljavca, ki bo deloval učinkovito in pregledno v skladu z dobrimi praksami. Kodeks in preostala dva akta - smernice poročanja družb in merila za nagrajevanje članov nadzornih svetov nameravamo v kratkem posredovati OECD in bomo veseli njihove ocene našega dosedanjega dela.

Agencija je bila ustanovljena zato, da bi neodvisno, strokovno in odgovorno, skratka bolje kot doslej država, in v skladu z dobro korporativno prakso upravljala kapitalske naložbe države. A vaša dosedanja praksa kaže prej nasprotno. Kako naj si sicer razlagamo dopise, ki ste jih pošiljali organom Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) in njegovi hčerinski družbi Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ter upravama obeh državnih bank? Nad takšno prakso korporativnega upravljanja je bila zgrožena tako pravna kot poslovna stroka. Kako odgovarjate na te začetne očitke?

ZGD predvideva drugačen način upravljanja pri družbah z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - še posebej pri enoosebnih d. o. o. kot pri delniških družbah. Pri enoosebnem d. o. o., kjer je država stoodstotni lastnik, ima edini družbenik bistveno večje možnosti vplivati na poslovodjo. Ko ima enoosebni d. o. o. nadzorni svet, gre spet za drugo posebnost. Vloga nadzornega sveta je v tem primeru smiselno enaka kot pri delniški družbi: ima torej vlogo nadzorovanja poslovanja, kar pa lastniku ne preprečuje, da daje poslovodji navodila, zahteva informacije, dokumentacijo ipd. Po drugi strani je treba upoštevati, da bo vloga agencije v delniških družbah (še posebej v javnih) delovati v skladu z zakonskimi pristojnostmi. Ob tem bi rada opozorila na sprejete smernice poročanja, kjer smo izrecno naredili razliko med poročanji v d. o. o. in delniškimi družbami. Od enoosebnih d. o. o. bomo pridobivali medletne izkaze stanja in poslovanja, strateške in letne načrte poslovanja, podatke o poslih, povezanih z družbo, podatke o posameznih poslih, kar nam bo omogočalo sprotno seznanjanje s poslovanjem družbe. Skratka, iz tega jasno izhaja, da je naša zakonska pravica, da se tam, kjer smo edini lastniki, lahko aktivneje vključujemo v spremljanje poslovanja.

PDP Adrii zagotovil pet milijonov evrov

Medij: SIOL.net Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2011 Stran: splet 19.30
 
Ljubljana - Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) se je odločila, da od Adrie Airways odkupi lastniški delež v podjetju Adria Airways Tehnika.
 
Z odkupom bo slovenskemu letalskemu prevozniku zagotovila pet milijonov evrov likvidnostnih sredstev, je pojasnil predsednik upravnega odbora Adrie Maks Tajnikar.
 
PDP je solastnik Adria Airways Tehnika

Kot je pojasnil Tajnikar, je PDP, ki je že zdaj solastnik Adria Airways Tehnika, sredstva pridobil v bančnem sistemu, a ločeno od pogovorov Adrie Airways z bankami o premostitvenem posojilu. Ti so po Tajnikarjevih besedah končani in ni več potrebe, da bi tekli dalje. Znova je zatrdil, da je bil glavni razlog za propad pogajanj blokiranje vseh predlaganih rešitev s strani največje upnice NLB.
 
Del sredstev je Adria že dobila

Pogodba s PDP je že podpisana, del sredstev od državne družbe pa je po Tajnikarjevih zagotovilih že na računu Adrie. "Lastnik nam je pomagal pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev, kar je ena od normalnih rešitev," je povedal prvi mož upravnega odbora slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika. "V bistvu gre za dezinvestiranje," je še dodal.
 
V zagotavljanju likvidnostnih sredstev naj bi po njegovih besedah sodeloval tudi Aerodrom Ljubljana, ki je prav tako solastnik družbe Adria Airways Tehnika, vendar z manjšim deležem. Pogovori z upravljavcem ljubljanskega letališča sicer še tečejo, zato predvideno tripartitno pogodbo trenutno izvajata le Adria in PDP.

Posel so v izjavi za javnost že potrdili na PDP. Kot so zapisali, so se z Adrio danes dogovorili za nakup rednih delnic družbe Adria Airways Tehnika, s čimer bo PDP postala največja delničarka družbe. Prvi del posla sta družbi izvedli danes, pogoj za dokončno izvedbo posla pa je po njihovih navedbah soglasje Aerodroma Ljubljana k sprostitvi in umiku njene zastavne pravice na delu delnic.

 
Tajnikar: Gre za pomoč lastnika, ne države
 

Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.


Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Glasovalne pravice države zamrznjene

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Novi zapleti glede Abanke

Državni blok ostal brez glasovalnih pravic v Abanki - ATVP pričakuje, da bodo državni lastniki objavili prevzem Abanke ali zmanjšali svoj delež v banki pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je včeraj Zavarovalnici Triglav, Sodu, Mobitelu in Hitu odvzela glasovalne pravice v Abanki. Skupaj je ATVP »zamrznila« skoraj 38 odstotkov glasov v banki.


Odvzem glasovalnih pravic skupini lastnikov, nad katerimi bolj ali manj bedi država, je včeraj sprejel svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ga vodi njen direktor Damjan Žugelj, v njem pa so še Anka Čadež, Ivan Kukar in Primož Pinoza. Kot je razvidno iz izreka ATVP, so brez glasovalnih pravic ostali uvodoma že omenjeni Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba (Sod), novogoriški Hit in Mobitel.

Nesoglasja Sekavčnika, Gantarja in Racmana ovirajo reševanje težav KD Group

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 01. 2011 Stran: 17

Ljubljana - S finančno krizo so se zaostrili tudi odnosi med ključnimi lastniki KD Group - na eni strani Matjažem Gantarjem in na drugi Sergejem Racmanom ter Aleksandrom Sekavčnikom, medtem ko naj bi Tomaž Budna ob teh sporih večinoma stal ob strani. Zlasti zaradi zmanjšanja zadolženosti in slabše donosnosti nekaterih naložb bo KD Group v letošnjem letu prisiljen v prodajo naložb, vendar o tem doslej med lastniki ni bilo soglasja. Kot druga možnost se omenja vstop novega lastnika prek dokapitalizacije krovne družbe KD Group ali posameznih dejavnosti. Toda tudi predpogoj za lastniške spremembe bo zmanjšanje vpliva enega od lastniških blokov.


Da med večjimi lastniki KD Group obstajajo nesoglasja, je jasno že dolgo. Večinoma niso imeli enotnega pogleda na strategijo družbe, v zadnjih letih paje do razhajanj prihajalo celo pri odločitvah o prodaji naložb, v katero jih sili finančni položaj družbe. Odnose med njimi po trditvah naših virov vse bolj krhajo tudi obveznosti, kijih imajo posamezni lastniki do same družbe za financiranje lastnih naložb. Pri tem se omenja zlasti velika finančna izpostavljenost Sergeja Racmana, ki si je pri družbah KD sposojal denar za financiranje svojih drugih naložb. Toda, ker sočasno Racman prek upravnega odbora soupravlja KD Group in se pri tem naslanja na Sekavčnika, ne morejo razrešiti vprašanja njegovih obveznosti do družbe. Za kolikšno vsoto gre, uradno ni znano, omenja pa se več kot deset milijonov evrov. Takšen položaj po naših informacijah vedno bolj moti ostale lastnike.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.