Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 22. 07. 2014 Stran: 3
Prevzemi Višina kupnine ne sme biti edino merilo prodaje, zato minister Dragonja napoveduje spremembe zakona o prevzemih
Ljubljana - Zaradi nekaterih javno odmevnih primerov prodaj, tudi Heliosa, bo ministrstvo za gospodarstvo predlagalo spremembe prevzemne zakonodaje. »Treba je vzpostaviti okvire, da bomo v Slovenijo privabili kakovosten kapital,« je poudaril minister za gospodarstvo Metod Dragonja in dodal da Slovenija mora nadaljevati privatizacijo 15 podjetij v večinski državni lasti.
Po mnenju ministra za gospodarstvo je slovenska prevzemna zakonodaja preveč »procesno naravnana«. Zakon o prevzemih ščiti predvsem male delničarje, ne uresničuje pa drugih ciljev, kot je, denimo, privabljanje dolgoročnih in kakovostnih lastnikov v podjetja. Tudi sicer v Sloveniji pri prodajah zasledujemo predvsem doseganje čim višje kupnine, premalo pa cilje vzdržnega razvoja prodanih podjetij, je na tiskovni konferenci poudaril minister Dragonja.
Ministrstvo za gospodarstvo bo zato pripravilo spremembe prevzemne zakonodaje, ki jih bo predalo novi vladi. Novi lastniki morajo biti kakovostni, morajo omogočati razvoj poslovanja, izdelkov in vstop na nove trge, ne pa, da pridejo s kratkoročnimi cilji, je poudaril minister.
»Ne sme se dogajati, da podjetje z desetimi milijoni evrov kapitala prevzema podjetje s sto ali več milijonov evrov kapitala. Sedanja zakonodaja tega posebej ne omejuje. Prav tako se ne sme dogajati, da se prevzeta podjetja takoj po prevzemu obremenijo z visokimi obveznostmi, ki niso povezane s prevzemom ali da se v prevzemanem podjetju po prevzemu radikalno spreminja struktura financiranja,« je poudaril minister.
Pri tem je poudaril tudi primer prodaje Mercatorja, ki po mnenju gospodarskega ministra v Slovenijo ne bo prinesel svežega in najbolj kakovostnega kapitala, temveč le »dodaten podrejeni dolg«. Prodaja Mercatorja bo tako na kratek rok delno sicer imela učinek na banke in dobavitelje, »dolgoročno pa v ničemer ne bo zmanjšala tveganj bank, ki bodo še naprej spremljale Mercator kot njegove posojilodajalke,« je dejal minister.
Pričakujejo socialni dialog
Eden najbolj izpostavljenih primerov privatizacij je prodaja domžalskega Heliosa avstrijskemu Ringu, kjer je ministrstvo za gospodarstvo pred časom celo napovedalo možnost kazenskih ovadb. Kot je pojasnil minister, so v začetku julija s predstavniki Ringa opravili pogovore, ovadb pa niso vložili, saj ministrstvo nima neposrednih preiskovalnih pristojnosti. Namesto tega so odprta vprašanja, povezana z Ringovim prevzemom Heliosa, poslali na pristojne organe, predvsem na Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo pri prodaji Heliosa mogoče zaznati nekatere elemente kršitev zakona o prevzemih, obstajajo tudi indici o tem, da je nekdanja uprava Heliosa nekoliko presegla določbe prevzemne zakonodaje.
»Pričakujemo, da bodo pristojni organi te dvome odpravili, razčistili in ocenili dvome o zakonitosti Ringovega prevzema Heliosa,« je poudaril Metod Dragonja. Predstavniki Ringa so ministru na sestanku pojasnili postopek prevzema, njegovega financiranja ter refinanciranja posojil Heliosu pri konzorciju bank, ne pa tudi ozadja 400-milijonov evrov težke hipoteke, ki je od aprila vpisana na Heliosovo premoženje.
Minister je izrazil še upanje, da se bo v Heliosu vzpostavil primeren socialni mir, ki je bil porušen po vstopu novega lastnika. V prodajo Mercatorja ministrstvo za gospodarstvo ni vključeno.