Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 01. 2015 Stran: 6
TEŽAVE Potem ko smo se Slovenci sprijaznili s tem, da je naš najboljši sosed odšel v hrvaške roke, zdaj lahko le spremljamo, kako do grla zadolženi Ivica Todorič rešuje svoj imperij. Da bi lahko plačal dolgove bankam, seje odločil začasno prodati del Mercatorja.
Zagotovo je med našimi bralci še vedno veliko takih, ki se sprašujejo, kako je možno, da je Agrokor, ki ima več dolgov kot Mercator, slednjega tako enostavno kupil.
A v tržnem gospodarstvu ni to nič posebnega, če ti banke le odobrijo kredit. In Agrokor ga je dobil. Zdaj se najbogatejši Hrvat in novi lastnikMercatorja Ivica Todorič mrzlično ukvarja z vprašanjem, kako bankam vrniti tisto, kar so mu posodile.
Časopis Dnevnik namreč poroča, da naj bi Agrokorju kronično primanjkovalo denarja in da se bo zato prisiljen zateči k uporabi različnih finančnih mahinacij, da bo poplačal milijonske dolgove do bančnih institucij. Že lansko leto oktobra naj bi namreč v plačilo zapadel 50 milijonov evrov visok dolg do finančne družbe BNP Paribas Fortis, še dodatnih 60 milijonov pa naj bi konec leta od njega terjal Ante Vlahovič, lastnik Adris Grupe. Potrpljenja naj bi zmanjkovalo tudi drugim bankam, ki bodo, kot kaže, morale spet reprogramirati posojila Agrokorju ali pa unovčiti poroštva in garancije.
Da bi se vsaj za nekaj tednov rešil pritiska, naj bi Todorič poskušal del Mercatorja začasno prodati hrvaškim pokojninskim skladom. Skladi, ki jih na Hrvaškem upravljajo Erste Group, Croatia osiguranje in nemški Allianz, naj bi tako kupili sicer manjšinski delež najboljšega soseda, Todorič pa naj bi se zavezal, da bo delnice po višji ceni čez določeno obdobje kupil nazaj. Podoben manever je hrvaški poslovnež izpeljal že pri prevzemu Leda.
Hrvaški pokojninski skladi so po poročanju Dnevnika močni zavezniki Agrokorja. Z njihovo pomočjo je Todorič že v preteklosti manipuliral s ceno Mercatorjevih delnic in izvajal pritisk na naš konzorcij prodajalcev. Tako naj bi omenjeni skladi, vsakič ko so se pogajanja znašla na mrtvi točki, prenehali kupovati delnice Mercatorja in s tem povzročili padec njihove vrednosti, najprej s 160 na 120 evrov, nato s 120 na okoli 60 evrov.
Seveda vse to ne bi bilo mogoče, če bi na trgu obstajal še kakšen drug interesent za delnice, a z odlašanjem prodaje je bilo teh vedno manj, na koncu pa so bili prodajalci prisiljeni sprejeti silno neugodne pogoje. Hrvaški pokojninski skladi so nato Agrokor podprli tudi pri izplačilu malih delničarjev, le njim pa naj bi se Todorič lahko zahvalil, da je vrednost delnice Mercatorja na borzi trenutno nad 70 evri.
Hrvaški mediji poročajo, da Todoriču leta 2015 ne bo ostalo drugega, kot da podjetje Agrokor uvrsti na borzo in tako s prodajo delnic zbere del denarja, ki ga potrebuje za odplačilo dolgov. S to potezo bi največje trgovsko podjetje v regiji lahko tudi samo postalo tarča prevzemnikov. Da bi se Todorič lahko odločil za tako potezo, naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je za finančno svetovanje najel znamenito banko Rotschild.
JAVNO POTRJUJEM, DA BOMO ODPUŠČALI. A ČE BOMO DANES ODPUSTILI 2000 LJUDI, JIH BOMO V NASLEDNJIH TREH LETIH ZAPOSLIL1 13.500.
Ivica Todorič o odpuščanjih v koncernu Agrokor