Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3
Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo
Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.
Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.
Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.
Favoriziranje položaja Banke Slovenije
Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.
V obeh združenjih malih delničarjev menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti, zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in visokih stroškovpa se zavzemajo, da bi vlada vlagateljem ponudila sporazumno rešitev. V Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS) predlagajo odškodninsko shemo z državnimi obveznicami, v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pa pravijo, da so spor z razlaščenci sporazumno rešili tudi v drugih državah. V MDS še opozarjajo, da predlagane rešitve sodno varstvo še otežujejo, saj uvajajo dodatne predpostavke za zakonitost izbrisa. V VZMD pa pravijo, da predlagane rešitve ščitijo Banko Slovenije.
Omejevanje sodnega varstva
Tako v MDS kot v VZMD ugotavljajo, da zakon vlagateljem omejuje pravico do sodnega varstva; določa namreč, da lahko tožbe samostojno vložijo vlagatelji z najmanj desetino delnic ali 100.000 evri terjatev. To pa je zlasti problem za male delničarje bank: v NKBM je na primer njihov delež dosegal 9,3 odstotka, v NLB pa 10,9 odstotka, kar pomeni, da bi določeno višino deleža za skupinsko tožbo težko dosegli. Neuradno smo izvedeli, da se na ministrstvu te težave menda zavedajo in da bodo omejitev najbrž določili po številu delničarjev.
Obe združenji malih delničarjev še opozarjata, da jim zakon ne omogoča dostopa do relevantnih podatkov. Po predlagani rešitvi bo Banka Slovenije relevantne dokumente morala objaviti, a bo lahko prikrila zaupne podatke, ki jih bodo nato razlaščenci lahko zahtevali prek sodišča.
Na ministrstvu za finance po naših informacijah pripombe vlagateljev razumejo bolj kot tehnične, upoštevali pa bodo tiste, ki jih lahko. Bistvenih vsebinskih sprememb menda ni pričakovati, saj da je ustavno sodišče presodilo, da so bili izredni ukrepi skladni z ustavo.
O sporazumni poravnavi ne razmišljajo
Kot je mogoče izvedeti, tudi o sporazumni poravnavi z malimi vlagatelji na ministrstvu za zdaj ne razmišljajo. To bi bilo v igri le, če bi ministrstvo razpolagalo z informacijo, daje bilo s sanacijo bank nekaj narobe. Kljub vsem pomislekom in podatkom, ki so prišli na dan v dobrih treh letih po sanaciji bank, ministrstvo očitno še vedno meni, da je bilo s tem postopkom vse v redu.