Gospodarsko pravo
NatisniMedij: Glas gospodarstva Avtorji: Uršič Vesna Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 01. 2010 Stran: 32
Odgovarja: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS
Kako lahko kot družbenik v d. o. o. izstopim iz podjetja ob dejstvu, da me pri tem ovira drugi družbenik?
Izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je urejen z zakonom o gospodarskih družbah (Ur. 1. RS, št. 65/2009-UPB3; v nadaljevanju: ZGD- 1 ), ki med drugim govori tudi o pravicah in dolžnostih družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo. V prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je določeno, da lahko po določilih družbene pogodbe družbenik iz družbe izstopi ali je iz nje izključen pod pogoji ter v sldadu s postopkom, kot ga določa družbena pogodba.
Ob omejevanju določenih pravic družbenika je najpomembnejša določba drugi odstavek 502. člena ZGD-1, saj predvideva, da sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev njegove pravice do izstopa, če ga ovirajo pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. Pomembno je tudi dejstvo, da se družbenik tej pravici ne more vnaprej odpovedati.
ZGD-1 v prvem odstavku 502. člena določa, da z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha njegov poslovni delež in vse z njim povezane pravice in obveznosti. Določeno je, da ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Takšno plačilo se lahko opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala ali vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v sodni register.
Ob navedenem je mogoče skleniti, da imate vso pravico, da izstopite iz družbe, če ste preostale družbenike o tem s priporočeno pošto pisno obvestili najmanj šest mesecev pred koncem poslovnega leta. Če vašega izstopa ne želijo sprejeti oziroma vas pri tem ovirajo, ga lahko zahtevate s tožbo, hkrati pa imate kot družbenik, ki izstopa, pravico zahtevati izplačilo ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža. Družba mora namreč družbeniku, ki je izstopil, v treh letih od dneva izstopa izplačati njegov delež, pred tem pa je treba ustrezno spremeniti vpise v sodni register.
Kakšne so moje možnosti, če dobavitelj ne izpolni obveznosti dobave blaga?
Obligacijski zakonik loči dva položaja, in sicer prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, kadar je rok za izpolnitev njena bistvena sestavina, in prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, kadar rok ni bistvena sestavina. V prvem primeru - izpolnitev obveznosti v določenem roku je ključna sestavina pogodbe, dolžnik pa je ne izpolni (filcsni posel) - je pogodba razvezana že po zakonu. To pomeni, da mora biti rok za izpolnitev s pogodbo dogovorjenih obveznosti določen fiksno, iz vsebine pogodbe pa mora jasno in brez dvoma izhajati, da je pravočasnost izpolnitve tako pomembna, da izpolnitev z zamudo nima za upnika nobenega pomena oziroma vrednosti.
Če izpolnitev obveznosti v določenem roku po pogodbi ni ključna (nefiksni posel), dolžnik obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Če želi upnik odstopiti od pogodbe, mora dolžniku dati dodatni rok za izpolnitev. Če tudi talcrat ne izpolni svojih obveznosti, pogodba preneha po zakonu, upnik pa lahko zahteva povračilo škode v skladu s pravili o poslovni odškodninski odgovornosti.
Kadar je rok fiksen, lahko kot upnik zahtevate povračilo škode in izgubljenega dobička, tudi povračilo morebitnih koristi, ki jih je imel dolžnik zaradi vašega plačila. To pomeni, da vam mora vrniti tudi obresti od dneva, ko je prejel izplačilo. Seveda mora vrniti tudi vaše plačilo za dobavo blaga. Pogodba je v tem primeru razvezana.
Če rok ni bil fiksno določen, morate dati dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev, če pa tudi v tem ne izpolni svojih obveznosti, lahko zahtevate povračilo škode (navadna škoda in izgubljeni dobiček).
Odgovarja: Vesna URŠIČ, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS
S pogodbenim partnerjem A d. o. o. smo sklenili prodajno pogodbo, s katero smo se zavezali odkupovati določeno blago, A d. o. o. pa nam bo blago dobavljal po fiksni, s pogodbo dogovorjeni ceni. Pogodbo smo sklenili za obdobje enega leta, in sicer od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010. Po sklenitvi pogodbe se je cena tega blaga na trgu znižala, zato bi radi od nje odstopili. Ali lahko to storimo?
Ker pogodbeni stranki (kupec in prodajalec) v prodajni pogodbi nista uredili vprašanja morebitne spremembe cene blaga in/ali možnosti razveljavitve ali spremembe pogodbe zaradi takšnih okoliščin, je za odgovor na to vprašanje treba uporabiti splošne določbe obligacijskega zakonika (Ur. 1. RS, št. 97/07 - upbl; v nadaljevanju: OZ).
Eno od temeljnih načel pogodbenega prava, ki ga ureja OZ, je načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti. Udeleženci obligacijskega razmerja morajo izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (9. člen OZ). Temu pravimo tudi načelo pogodbene discipline ali pacta sunt servanda.
Pogodbene stranke svobodno odločajo, ali bodo sklenile pogodbo in kakšna bo njena vsebina. Toda potem, ko je veljavno sklenjena, morajo stranke sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi.
Obveznost preneha veljati le s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Iz tega izhaja, da se lahko stranki na primer sporazumeta o spremembi cene ali sporazumno razvežeta pogodbo, obveznost pa ne more prenehati z enostransko izjavo volje enega od udeležencev tega razmerja.
Kršitev te dolžnosti ima za posledico odgovornost kršitelja, torej pravne sankcije, ki jih določa OZ. V konkretnem primeru lahko prodajalec zahteva izpolnitev pogodbe, uveljavlja pa lahko tudi sankcije odškodninske odgovornosti kršitelja, to je povrnitev škode.
Strogo načelo pacta sunt servanda je omehčano le, kadar se po sklenitvi pogodbe spremenijo okoliščine (122. člen OZ), ki izjalovijo prvotni pogodbeni namen, ali če postane pogodbena obveznost ene stranke tako težavna, da ne bi bilo pravično vztrajati pri njeni izpolnitvi. Pri tem je treba opozoriti, da se ni mogoče sklicevati na spremenjene okoliščine, če gre za normalen poslovni riziko, med katere štejemo tudi normalna nih.unja cen na trgu. Z zvišanjem ali znižanjem cen na trgu je treba - tudi po mnenju sodne prakse - vedno računati.
