Mediji o malih delničarjih

Nova KBM lani povišala dobiček

Medij: Večer Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga Datum: 24. 03. 2011 Stran: 43

Nova KBM je imela lani 18,4 milijona evrov bruto dobička, dobiček skupaj z rezervacijami in oslabitvami pa je znašal 101 milijon evrov in je bil za sedem odstotkov večji kot leta 2009. Skupina je lani za odtenek povečala tudi bilančno vsoto in tržni delež v svojem osnovnem poslovanju. Koliko lanskega dobička bodo razdelili med delničarje, vodstvo banke ne navaja, del dobička pa so že razporedili.

ATVP blokirala državo v Petrolu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9

Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev

Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.


Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.

Država brez glasov v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24

Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...

Bohinjci v vojni z birokrati

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 03. 2011 Stran: 4

TRIGLAVSKI NARODNI PARK BREZ RAZVOJA. DRŽAVA SE NE ZGANE

Množica državnih uradnikov ne zmore nalog, zato naj zanje pooblastijo bohinjsko občino, ki pravi, da jim bo z levo roko kos - Pobuda za novo smučišče nad Bohinjsko Bistrico, ki bo povezalo obstoječi smučišči Kobla in Soriška planina


Obrtniki so državi resno zagrozili z državljansko nepokorščino. Neplačevanje davkov za začetek, nato dvig vse gotovine iz bank, demonstracije, zapore cest . . . Spomnili smo se, da je nekaj podobnih groženj že prišlo iz Bohinja.

Začelo se je, ko je bohinjski župan Franc Kramar pisal ministru za okolje in prostor Roku Žarniču : » Občine ne moremo računati na denar v letu 2011. Kako lahko o tem odloča še stari svet TNP, sestavljen na osnovi starega zakona, ki je z uveljavitvijo novega vendar prenehal delovati? Če .parkovne' občine letos ne bomo prejele državnega denarja sofinanciranje infrastrukturnih projektov, je to držanje fige v žepu. V Bohinju smo bili 30 let razvojno omejeni, izgubljali smo denar in bili drugorazredni državljani. Z novim zakonom o TNP smo soglašali in od njega upravičeno pričakujemo, da nam vsaj delno poplača dosedanjo razvojno omejenost. Vam naziv ,nacionalni' ne pove dovolj?« Očitno ste pisali zaman?

Kdo jih bo v Telekomu dobil po prstih

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 03. 2011 Stran: 5

Kamna spotike: ali ima država glasovalne pravice, bo delavska direktorica poslušala delavce ali upravo?

Uprava Telekoma, ki jo vodi Ivica Kranjčevič, se lahko spre z zaposlenimi in z lastniki. Prvi namreč še niso potrdili odločitve o združevanju Telekoma in Mobitela, državni lastniki pa lahko na četrtkovi skupščini celo ostanejo brez glasovalnih pravic.


Kot piše Dnevnik, lahko uprava presodi, da obstaja podlaga za zamrznitev več kot 73 odstotkov državnih glasov. Skupščina bo sicer prav na zahtevo delničarjev Telekoma: odločanje o posebni revizijiposlov zahtevata Kad in Sod, odločanje o pooblastilih za nakup lastnih delnic pa zahteva 5,82 odstotka delničarjev, med katerimi so NLB, Zavarovalnica Triglav in Kad, kot so mediji že pisali.

»Uprava nasprotuje nakupu lastnih delnic Telekoma, tudi zaradi poslabšanja kapitalske ustreznosti in znižanjabonitet. Ne nasprotuje pa predlogu za imenovanje dodatnega revizorja,« pravijo na Telekomu.

ATVP še ne bo odločil o Telekomu

Merkur zavarovalnica v izplačilo dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 03. 2011 Stran: 21

Delničarji Merkur zavarovalnice bodo 20. aprila odločali o izplačilu 1,25 milijona evrov dividend, medtem ko naj bi 7,2 milijona evrov bilančnega dobička ostalo nerazporejenih. Uprava Merkur zavarovalnice bo na skupščini iskala tudi soglasje za 2,2-milijonsko dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedli iz lastnih sredstev družbe.

AUKN - od države odtujen center moči

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 03. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) je napaka, je prepričanih celo vedno več tistih, ki so še pred pol leta zagovarjali njeno ustanovitev. Osnovna cilja, da bo agencija pripomogla k dvigu standardov korporativnega upravljanja družb, ki so v solasti države, in da se bo povečala transparentnost državnega upravljanja podjetij, se oddaljujeta. Da je temu tako, gre zasluga predvsem vodstvu agencije, za katero nikakor ne moremo trditi, daje neodvisna in da odloča na podlagi strokovnih meril.


Vrsta slabih praks

Poskusi vmešavanja v pripravo letnih načrtov podjetij, še do danes nepojasnjena in na kodeksu upravljanja družb utemeljena razrešitev predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenskih elektrarn Jadranka Medaka, poskus preprečitve dokapitalizacije NKBM in ogrožanje dokapitalizacije NLB z zahtevo po revidiranju vseh slabih naložb bančnih skupin, več poskusov uzurpiranja odločevalskega procesa, ko gre za kadrovanje v nadzorne svete največjih državnih podjetij, pritiski na Kad in Sod za glasovanje na skupščinah... To je le nekaj potez, ki jih je v zadnjem času povleklo vodstvo AUKN. V ozadju njegovih odločitev poznavalci razmer nemalokrat vidijo najožje sedanje in nekdanje svetovalce ministra za finance Franceta Križaniča. AUKN pravzaprav postaja od države odtujen center moči, ki ga posamezne lobistične skupine poskušajo izrabiti za dosego svojih ciljev.

Nova KBM je tudi lani poslovala z dobičkom

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 22. 03. 2011 Stran: 7

Banka je ustvarila 9,4 milijona evrov čistega dobička, bančna skupina pa 11,4 milijona.

Kranj - Nova KBM, ki ima dve poslovalnici tudi na Gorenjskem - v Kranju in v Žireh, je objavila nerevidirane rezultate poslovanja banke in bančne skupine za leto 2010. Kot je povedal predsednik uprave Matjaž Kovačič, so na lansko poslovanje vplivale negotove gospodarske in finančne razmere v Sloveniji in na globalnih trgih, tako banka kot bančna skupina pa sta kljub temu povečali bilančno vsoto in poslovali pozitivno. Banka je lani povečala bilančno vsoto za 17,1 milijona evrov ali za 0,4 odstotka in ustvarila skoraj 9,4 milijona evrov čistega dobička. Celotna skupina, ki vključuje poleg matične družbe še enajst odvisnih družb, naložbi pa ima tudi v dveh pridruženih družbah, je bilančno vsoto povečala za 81 milijonov evrov ali za 1,4 odstotka ter ustvarila 11,4 milijona evrov čistega dobička. K čistemu dobičku skupine so poleg matične banke največ prispevale Poštna banka Slovenije (5,1 milijona evrov), Adria Bank (2,3 milijona) in Zavarovalnica Maribor (5,3 milijona), ob tem pa sta imeli družbi KBM Projekt 9,8 milijona in Credy banka 6,7 milijona evrov izgube. Bančna skupina je za oslabitve in rezervacije lani namenila 83 milijonov evrov, kar je več kot so pričakovali. Največ oslabitev in rezervacij je bilo na področju gradbeništva in finančnih holdingov, ki ju je recesija tudi najbolj prizadela.

Bo uprava Telekoma preprečila državi glasovanje na skupščini?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 03. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Čeprav so največji izmed »malih« delničarjev Telekoma Slovenije, med katerimi so tudi Kapitalska družba (Kad), Zavarovalnica Triglav in NLB, za prihajajočo skupščino predlagali, naj uprava Telekoma začne z nakupi lastnih delnic, je precej možnosti, da bo predlog padel. Zakaj? Uprava, ki javno nasprotuje temu predlogu, lahko namreč državnemu bloku delničarjev prepreči glasovanje na skupščini.

Čeprav v postopku odvzema glasovalnih pravic, ki ga je proti državnim lastnikom Telekoma, tako kot v primeru Abanke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, NKBM in drugih družb, sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), še ni bilo izdane odločbe, pa lahko uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčevic, oceni, da vseeno obstaja podlaga za »zamrznitev« več kot 73 odstotkov državnih glasov. Takšno potezo bi lahko »legitimiralo« tudi četrtkovo stališče sveta ATVP v zvezi s predlogom avtentične razlage zakona o prevzemih, s katerim želi državni zbor državi pomagati v postopkih pred ATVP in ki je po naših informacijah odklonilen.

Pahorjev tajkunski dvojec

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 21. 03. 2011 Stran: 21

Zaradi v krizi nasedlega poskusa menedžerskega prevzema Pivovarne Laško in družb v njeni skupini s strani razvpitega tajkuna Boška Šrota, se v skupini zdaj soočajo z astronomsko visokim dolgom v višini okoli 450 milijonov evrov. Od tega pride na Pivovarno Laško skoraj 270 milijonov, na Pivovarno Union pa 145 milijonov evrov. Okoli 300 milijonov evrov je kratkoročnih kreditov, ki so kot mlinski kamni pri poslovanju in razvoju Pivovarne Laško; največji del kreditov je pri NLB v večinski državni lasti. Pivovarji na čelu s predsednikom uprave Dušanom Zorkom (po odstopu Roberta Šege je v upravi le še Gorazd Lukman) so zato prisiljeni prodajati svoje naložbe; letos načrtujejo prodajo svojega dela Mercatorja, Dela in Fructala, s čimer želijo dolg do konca leta znižati na vzdržnih 160 milijonov. V kakšnem položaju so zdaj, je Zorko pojasnil v nedavnem pogovoru za Delo: Pivovarna Laško, d. d., je imela lani 80 milijonov evrov prometa, dosegla je 11 milijonov dobička iz poslovanja, toda plačala kar 13 milijonov evrov obresti.

Čakajoč soglasje za Večer

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.