Mediji o malih delničarjih

Medij: Delavska enotnost Avtorji: Matoz Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 03. 2011 Stran: 10

Mateja Gerečnik, dobitnica letošnjega priznanja roža mogota

Ker je želela nekaj spremeniti, je postala sindikalistka. Ker ve, da samo stokanje ne prinese sprememb, se je aktivirala. Ker je vztrajna, tudi marsikaj doseže. Ker se zaveda, da je znanje potrebno, se izobražuje (nedavno je diplomirala!) in k temu spodbuja tudi druge. Ker delavci izlaške Eti vedo, da jim bo poskušala pomagati, je v njeni pisarni vedno živahno. Predstavljamo vam Matejo Gerečnik, letošnjo dobitnico rože mogote, priznanja ZSSS za dosežek leta za enake možnosti žensk in moških.

Mateja Gerečnik prihaja iz delavske družine. Njena mama je v Eti dočakala upokojitev kot delavka v proizvodnji, oče pa je knap. »Čutim z ljudmi, z marginalci - to so zdaj že praktično vsi delavci. Živela sem z minimalno plačo, bila sem brezposelna, delala sem prek javnih del, pri privatniku na črno,« našteje svoje izkušnje, ki so jo utrdile.

»Ljudje so navajeni na nekoga čakati, da bo kaj naredil, pa s prstom kazati, iskati krivce, sebe postavljati v vlogo žrtve. Meni to ne štima. Včasih poslušam koga, ki jamra, in ga povabim, naj mi pove, kaj vse je narobe; pa ga ni od nikoder, od sindikata pa pričakuje, da bo zrihtal, da bo bolje,« začneva pogovor z Gerečnikovo o njenem sindikalnem delu. Vzela ga je zelo zares: »Zavedam se našega poslanstva: za nič mi ni žal, kljub polenom, ki mi jih mečejo pod noge.« Ta so do neke mere razumljiva, saj so imeli zaposleni v preteklosti s sindikatom v podjetju slabe izkušnje. »Bilo je veliko nepravilnosti, še več smo jih odkrili v arhivih,« pravi Gerečnikova, ki je prišla na položaj prve sindikalistke Eti Izlake pred tremi leti, in to po 1 3-letni vladavini njenega predhodnika, ki si je kar podaljševal mandat, ne da bi ga potrdil na volitvah.

Sindikalni puč

Medij: Mladina Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma Datum: 04. 03. 2011 Stran: 5

Agencija za trg vrednostnih papirjev zanika navedbe dr. Marka Kranjca, guvernerja Banke Slovenije. V intervjuju »Dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije«, ki je bil objavljen v časopisu Mladina 4.2.2011, je bilo zapisanih več neresnic, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) ne more spregledati, ampak mora nanje reagirati.

Neresnična je navedba dr. Marka Kranjca, da naj bi bile obtožbe ATVP na račun Banke Slovenije pavšalne in neutemeljene na nobenem konkretnem dokazu. Resnica je, da je ATVP vse svoje obtožbe konkretizirala in podkrepila s konkretnimi dokazi, ki jih je objavila tudi na svoji spletni strani. Med navedenimi dokazi gre izpostaviti seznam opravljenih prevzemov, iz katerega izhaja, da je bila večina prevzemov opravljena z bančno garancijo, kar kaže na pomanjkanje lastnih sredstev pri prevzemih ter povečanje financiranja prevzemov iz drugih virov, ter predložene kreditne pogodbe, iz katerih izhaja, da je bilo odobrenih za kar 424.029.825,11 EUR kreditov za kratek rok (manj kot eno leto, večkrat tudi za zgolj en mesec), kar kaže na problem nesorazmernega izčrpavanja ciljnih prevzetih družb, saj v normalnem poslovnem okolju ni družbe, ki bi bila sposobna v enem letu generirati denarni tok v višini vrednosti svojih sredstev.

Medij: Transport Avtorji: Orbanić Josip Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 03. 2011 Stran: 48

Logistična dejavnost v Sloveniji je ena od najpomembnejših dejavnosti. Zajema okrog 10 odstotkov BDP. S tega vidika je jasno, da je ena od pomembnih dejavnosti vlade in ministrstev urejanje stanja na področju logistike, ki je že nekaj časa v težavah. Finančna in gospodarska kriza pa jo je dodatno okrepila. Najnovejši poskusi formiranja Slovenskega logističnega holdinga (SLH) so eden od naporov za konsolidacijo stanja. Vprašanje pa je, ali je to prava pot in ali bi veljalo poiskati še druge možnosti. V tem prispevku bomo obravnavali dosedanje aktivnosti pri formiranju SLH in vprašanja, ki se pri tem odpirajo. O preteklih dolgoletnih poskusih povezovanja slovenske logistike smo pisali že v lanski 10. številki revije.

► Projekt Saturn

Sedanji projekt SLH, ki naj bi povezal Slovenske železnice, Luko Koperin Intereuropo, ima korenine z začetka desetletja, ko so začeli pogovore o strateškem partnerstvu Slovenskih železnic z Deutsche Bahnom. lanševa vlada je s projektom Saturn in drugimi aktivnostmi v letu 2007 in naprej v to zgodbo vključila še Luko Koper in Intereuropo. Tedaj so potekale intenzivne aktivnosti za ustanovitev družbe DB holding Slovenija. Družba KPMG je izvedla tudi cenitev vseh treh podjetij. Kljub velikim prizadevanjem do realizacije ni prišlo zaradi pomislekov, ki še danes obstajajo, ter zaradi zamenjav vlad in poslovodnikov tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Že takrat je sodeloval Hartmut Mehdorn, tedaj v vlogi poslovodje Deutsche Bahna, slovensko stran pa je koordiniral finančni minister Bajuk. Nekaj časa je ideja mirovala, vendar jo je sedanji predsednik vlade Borut Pahor konec leta 2009 in v letu 2010 ponovno obudil v obliki Slovenskega logističnega holdinga. V vlogi svetovalca pa je ponovno Hartmut Mehdorn. V igri ni več strateško partnerstvo z DB, pač pa le okrepitev slovenske logistike, čeprav v ozadju tli tudi ta možnost.

► Prva konferenca o SLH

Medij: Družina Avtorji: B. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Cerkev doma Datum: 06. 03. 2011 Stran: 18

Ključni čas za mariborski sanacijski program

V dolžniški krizi, v kateri so se znašle gospodarske družbe v neposredni in posredni lasti mariborske krajevne Cerkve, skušajo pristojni ob pomoči tujih strokovnjakov poiskati rešitev, ki bi imela pred očmi zlasti koristi malih delničarjev.

Kot je v nedavnem pogovoru za Družino dejal mariborski ekonom p. Lojze Cvikl, so v Mariboru že nekaj časa čakali na konkreten sanacijski program za s Cerkvijo bolj ali manj tesno povezana zadolžena podjetja, ki naj bi ga tuji strokovnjaki - zlasti predstavniki mednarodne investicijske banke Rotschild - predložili posameznim družbam in bankam upnicam.

To se je zgodilo ob koncu pretekletega tedna, kar pomeni, da naj bi ta čas tekla intenzivna pogajanja, v katerih naj bi bila odločitev o nadaljnjih korakih odvisna predvsem od sodelovanja bank. »Zadosti je, da le ena ne sprejme tega programa in začne 'solirati', in že bo porušen, s tem pa ogrožen pozitiven izid,« je negotove pogajalske okoliščine pred dobrim mesecem dni opisal p. Cvikl.