Mediji o malih delničarjih

Škofi so se spovedali

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 02. 2011 Stran: 3

Komentar

Po ponedeljkovi seji slovenske škofovske konference so slovenski škofi podali izjavo za javnost o dolžniški krizi mariborske nadškofije. Posebej so poudarili, da so bile razkrite številne nepravilnosti pri poslovanju in prevzeta velika tveganja pri upravljanju sredstev Cerkve in vernikov. Izrazili so upanje, da bo novoimenovani mariborski nadškof Turnšek uspel sanirati stanje in ugotoviti odgovornost. Hkrati so izrazili upanje, da bodo s sanacijo uspeli rešiti tudi premoženje malih delničarjev. Dejali so, da naj dogajanje, povezano s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušajo razumeti kot božji poziv, da vse delovanje Cerkve še naprej opirajo na velikodušnost in • prostovoljstvo duhovnikov in vernikov, kot so to počeli v preteklosti in bodo v prihodnje. Poudarili so, da se zavedajo nevarnosti, da bi mnogi z nepravim odzivom na te žalostne dogodke postali malodušni ali se celo oddaljili od Cerkve. ' Hkrati so poskušali dogodke minimalizirati, saj daje gospodarska dejavnost posamezne škofije in Cerkve njen zelo majhen del, s katero seje ukvarjal zelo majhen del pripadnikov Cerkve.

Dobra novica za Sijaj Hrastnik

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9

Možnosti za sanacijo hrastniškega proizvajalca svetil

Kreditni odbor NLB bo v primeru prodaje skladišča soglašal z izdajo izbrisne pobotnice Sijaju -Brez denarja ne bi bilo sanacije, brez sanacije bi sledil stečaj

Hrastnik - Renato Krajnc, direktor in večinski lastnik hrastniškega Sijaja, ocenjuje, da se mu končno ponujajo možnosti za načrtovano sanacijo hrastniškega proizvajalca svetil z več kot 60 zaposlenimi. Kreditni odbor Nove Ljubljanske banke, ki je zasedal v ponedeljek, je po zanesljivih podatkih - uradnega sklepa Krajnc še ni prejel soglašal z izdajo izbrisne pobotnice.


Krajnc že lani, ob prihodu v Sijaj, ni skrival, da ta ni v najboljši formi. Lani je imel 800.000 evrov dolga in prav toliko nekritih izgub. Leto 2010 je družba po prvih, še nerevidiranih podatkih končala s približno 500.000 evri izgube. »Čeprav smo v nemogočem položaju, še vedno verjamem, da imamo v osnovni dejavnosti, v proizvodnji dekorativnih svetil, perspektivo,« pravi Krajnc, ki je Novi Ljubljanski banki že ob prihodu v Hrastnik predstavil sanacijski program družbe in zaprosil za 400.000 evrov kredita. Sijaj ima že dlje časa težave s solventnostjo. Po Krajnčevi oceni brez dodatnega denarja sanacije ne bo mogel izpeljati: »Brez sanacije pa nas lahko doleti stečaj.«

Lani bi bilo 250 milijonov le obliž, letos bo majhen obliž

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9

Dokapitalizacija NLB

Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos

Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.


Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.

Agencija o dobri praksi pri plačilih nadzornikov

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 11

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je, so včeraj sporočili iz agencije, 18. januarja letos sprejela akte, ki natančneje opredeljujejo dobro prakso glede plačil organov nadzora v družbah s kapitalskimi naložbami države. Ker je z imenovanjem organov AUKN prenehal veljati sklep vlade iz leta 2009 o izplačilih sejnin in nagrad članom nadzornih svetov in upravnih odborov, je agencija decembra lani pozvala člane teh organov, da v družbah z državnim lastništvom ali v družbah, kjer je omenjeni vladni sklep imel vpliv na oblikovanje plačil za nadzornike, preverijo pravne podlage za plačila članom nadzornih svetov in upravnih odborov do oblikovanja ustreznih aktov agencije.

Agencija je v skladu z 48. členom Kodeksa upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države sprejela merila za plačilo članom nadzornih organov družb s kapitalskimi naložbami države, s tem pa nadzornim svetom in upravnim odborom teh družb daje smernice za ustrezno oblikovanje predlogov skupščinskih sklepov.

Poiskali bodo krivce in jih kaznovali

Medij: Delo Avtorji: Hočevar Barbara,Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 15. 02. 2011 Stran: 2

Dolgovi mariborske nadškofije

Osnovna nepravilnost so bila prevelika tveganja, meni ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres -Je nadzor odpovedal ali ga sploh ni bilo?

Ljubljana - »Osnovna nepravilnost v gospodarskih družbah, povezanih z mariborsko nadškofijo, so bila prevelika tveganja,« je prepričan ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki se je včeraj ob robu redne seje Slovenske škofovske konference (SŠK) prvič, po vrnitvi z Madagaskarja, odzval na razkritje dolgov mariborske nadškofije. Dejal je, da nameravajo za povrnitev ugleda in zaupanja vernikov potegniti črto, da »jasno razmejimo krivdo in odgovornost, da ju sankcioniramo in potem poskrbimo, da se to ne bi več ponovilo«.


Podobno je za Delo konec prejšnjega tedna kot prvi od slovenskih škofov napovedal že murskosoboški škof Peter Štumpf: »Javnemu opravičilu sledi odstop odgovornih za nastalo situacijo z vseh funkcij, ki so ključne za moralno in versko podobo Cerkve ter njeno gospodarsko in finančno stanje. Končno bi morali del svojega premoženja odstopiti skladom.«

Vse drugo je evangelizacija

Medij: Delo Avtorji: Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 15. 02. 2011 Stran: 1

Očitni fiasko polpreteklega gospodarjenja mariborske nadškofije še dolgo ne bo dobil epiloga. Če ga bo sploh kdaj. Vrsta podjetij in družb (tudi slamnatih), naložbenikov in priveskov, domačih in tujih, ki so v času debelih krav pridno molzli mater nadškofijo, je to namreč počela prek subjektov. In ti subjekti so se (do) zdaj s svojimi objekti že razbežali kdo ve kam. Da, prav imajo slovenski škofje, ko pravijo, da se s cerkvenimi financami ukvarja le peščica posvečenih, vse ostalo dajepastorala, evangelizacija. Saj, prav tukaj je srčika zadeve mariborske nadškofije: peščica posvečenih, a nepoučenih se je pustila zlorabiti množici veščih, a neposvečenih.

Kot je zadnjič za naš časopis ugotavljal nekdanji gospodarski minister L ahovnik, se pri projektih mariborskega Gospodarstva rast najverjetneje ni osebno okoristil nobeden odposvečenih mož, »zagotovo pa bo smetano projekta T-2 pobral tisti, ki bo družbo poceni kupil v postopku odprodaje stečajnega ali sanacijskega  upravitelja in požel pozitivni neto da je nekdo deloval mimo nadzora.

Pritisk na državne solastnike

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 9

Ofenziva Agencije za trg vrednostnih papirjev

Ljubljana - Po seriji pozivov Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da se morajo nekatera najbolj znana in borzno izpostavljena podjetja skupaj z državnim Kadom in Sodom in celo Republiko Slovenijo izjasniti, ali so delovala kot usklajene osebe v nekaterih drugih podjetjih in tako presegala zatečene ali druge prevzemne prage, bo danes in v prihodnjih dneh domnevni blok usklajenih kapitalskemu nadzorniku menda začel pošiljati pojasnila. Šele potem bi lahko sledile odredbe ATVP. Kakor je mogoče neuradno izvedeti iz krogov Kada, menda sploh ni enotno dorečeno, kdaj se pri »zatečenih lastništvih« (iz časa sprejema prevzemnega zakona) prevzemni prag spremeni. Na AUKN pravijo, da bodo v postopkih, pri katerih jih bo ATVP pozvala, storili vse potrebno za zaščito svojih (beremo državnih) interesov.

Vse naj se razčisti

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 02. 2011 Stran: 3

Preveč seje tvegalo, odpovedal je nadzor, v prvi skupni izjavi ob finančnem kolapsu v Mariboru pravijo slovenski škofje. Odgovorne naj se sankcionira, v bodoče pa gospodari konzervativno. Glavna naloga: zavarovati male delničarje in vrniti zaupanje vernikov


Gospodarska uprava je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih vernikov. Presegla je svoja pooblastila, odpovedal je nadzor. Ko je napočila (globalna) finančna kriza, se je vse toliko jasneje pokazalo. Vse bo treba pošteno razčistiti, ugotoviti nepravilnosti in odgovornost vseh vpletenih ter jih sankcionirati, so v izjavo ob "dolžniški krizi gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo", napisali slovenski katoliški škofje na včerajšnjem zasedanju Slovenske škofovske konference (SŠK). Predsednik SŠK, ljubljanski nadškof Anton Stres, je izjavo predstavil in to je njegov prvi odziv na nasedle mariborske cerkvene finance. Sredi prejšnjega tedna se je vrnil z vnaprej načrtovane poti na Madagaskar, ni ga bilo v Sloveniji, ko je papež Benedikt XVI. sprejel odstop mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja in na njegovo mesto postavil predtem nadškofa pomočnika za gospodarske zadeve v mariborski nadškofiji Marjana Tumška.

Iz lukenj spraviti odgovorne za prevzemni fiasko

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 11

Dr. Damjan Žugelj kot prvi varuh trga vrednostnih papirjev o tem, kdo vse je zatajil pri nadzoru (menedžerskih) prevzemnikov, še posebno pa bank 

Dr. Damjan Žugelj je kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v zadnjem obdobju vzbudil več zanimanja, ko je decembra pred parlamentarno komisijo dejal, da tako njegova agencija kot bančni regulator, Banka Slovenije (BS), v preteklosti pri nadzoru (menedžerskih) prevzemov nista bila zadosti aktivna. Po teh ocenah se je nanje, očitno osebno prizadet, odzval guverner BS dr. Marko Kranjec. O tem pa o zadnjih postopkih ATVP, ki je v lepem številu borznih podjetij državne lastnike pozvala bodisi k podaji prevzemne ponudbe bodisi k znižanju lastništva pod prevzemni prag, je za Večer spregovoril Žugelj.


Za ogled intervjuja kliknite tukaj.

SŠK: Mariborski cerkveni finančniki so prevzemali prevelika tveganja

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 15. 02. 2011 Stran: 4

Škofje družno obsodili nedopustno ravnanje z zaupanimi sredstvi vernikov, obljubili "pošteno razjasnitev" položaja in sankcioniranje krivcev

Ljubljana - Da družba T2 svojim odjemalcem ponuja tudi pornografijo, je nadškof Stres, ki je v gospodarskem svetu mariborske nadškofije sedel od od junija 2000 do aprila 2006 in od januarja 2009 do decembra 2009, izvedel iz medijev, je na Dnevnikovo vprašanje, ki je zadevalo njegovo soodgovornost za finančni polom, včeraj odgovoril prvi mož ljubljanske nadškofije in predsednik Slovenske škofovske konference. Kot je še povedal, so po tej informaciji sledili zelo mučni sestanki uprave, ki so se končali s prodajo deleža v T2. A v prvem obdobju, je dejal, je bilo razmerje med imetjem in dolgovi še znosno; zadolžitve, ki danes bremenijo nadškofijo, ne izvirajo iz tistega obdobja. Finančno krizo, med katero se je imetje skrčilo na borih 20 odstotkov, so po njegovih besedah povzročile kasnejše odločitve, med drugim odločitev, da bo T2 gradila svoje lastno optično omrežje. Ko je januarja 2009 kot nadškof pomočnik prevzel sanacijske naloge v mariborski nadškofiji, pa je imel eno samo skrb: »kaj razdolžiti, kaj prodati«, da bi lahko popravil nesorazmerje med imetjem in dolgovi. »Žal mi je, da pri tem nisem bil uspešen,« je obžaloval.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.