NLB

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 7

Mali delničarji bodo zaradi izključitve prednostne pravice in nezmožnosti vlaganja izpodbojnih tožb zoper sklepe o dokapitalizaciji iskali ustavno pravico

Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe, tistega o zmanjšanju kapitala zaradi lanske izgube (s 30 na nekaj več kot sedem milijonov evrov) in o dokapitalizaciji z 90 milijoni evrov. Abanka je imela lani 76 milijonov izgube, predsednik uprave Jože Lenič je povedal, da ima banka sicer visok operativni dobiček, a je izguba nastala zaradi naraščajočih slabitev in rezervacij, torej zaradi slabšanja portfelja in ekonomskih pogojev okolja.

Mali delničarji, ki jih predstavljata društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev, so nasprotovali izključitvi prednostne pravice, a zaradi odločbe Banke Slovenije, ki od Abanke zahteva 90-milijonsko dokapitalizacijo, vlaganje izpodbojnih tožb ni mogoče. Po skupščini je Rajko Stankovič, predsednik društva MDS, povedal: "Napovedali smo ugotavljanje ničnosti in neustavnosti dokapitalizacijskih sklepov. Če so male delničarje k prejšnjim dokapitalizacijam Abanke vabili pri ceni delnice sedem in 4,2 evra, ne razumemo, zakaj pri ceni en evro ne bi mogli sodelovati. Sicer ne pričakujem navala vlagateljev pri tej dokapitalizaciji, morda pa bi se kdo od malih delničarjev vendarle odločil sodelovati. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da ugotovimo, ali je Banka Slovenije s svojo odločbo nad zakoni in ustavo," je dejal Stankovič in dodal, da kaj lahko sedanji model iztisnitve malih delničarjev postane uporaben tudi pri NLB in NKBM. V Abanki sta namreč uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to potrdila, da se k dokapitalizaciji povabi le tiste delničarje, ki imajo najmanj odstotek lastništva, takšnih lastnikov pa je med 1060 delničarji le enajst. "Tako se bo premoženje obstoječih delničarjev razvrednotilo za 93,4 odstotka in prešlo k drugim lastnikom," je dodal Stankovič. Kdo naj bi Abanko dokapitaliziral, ostaja nejasno, saj največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, ki denar ima, ne kaže več interesa ostati dolgoročna lastnica Abanke. Proces povezovanja Abanke z Gorenjsko banko se ob tem nadaljuje, a Stankovič ne verjame, da bi imela Gorenjska banka dovolj denarja za dokapitalizacijo Abanke, pa čeprav je eden od možnih scenarijev tudi ta. Sicer pa delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji, saj bi sicer morala Banka Slovenije uvesti izredno upravo ali druge izredne ukrepe. Abanka je s 7,8-odstotnim tržnim deležem in 3,6 milijarde evrov bilančne vsote tretja največja banka v Sloveniji. Delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji. (Marko Vanovšek)

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9

Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.

Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.

Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,V.A.,Posnig Gordana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 04. 2013 Stran: 3

Očitno se ni konec, pravijo Večerovi viri na molk v. d. papeževega diplomata v Sloveniji, zdaj ko je zaokrožilo, da se nekdanji ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec seli - ni jasno, ali (bolj) kazensko ali celo taktično - v samostan na avstrijskem Koroškem. Obtožnica proti Krašovcu in padli vegradovki Hildi Tovšak za Betnavoje pravnomočna

Očitno še ni konec, pravijo Večerovi viri visoko v Cerkvi na molk apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka Juliusza Janusza, zdaj ko je zaokrožilo, da nekdanji, zamenjani ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec ni več župnik v župnijah na robu nadskofije in da se seli v samostan na avstrijskem Koroškem. Krašovčev in telefon mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška sta včeraj zvonila v prazno. Lahko bi šlo, čeprav je manj verjetno, celo za taktični umik dolga leta prvega gospodarstvenika mariborske Cerkve. Ne več kot nekaj tednov so stara ugibanja, ali bi prijateljske obmejne avstrijske škofije lahko pomagale mariborski nadškofiji iz finančnega brezna. A slej ko prej gre za nadaljevanje kazni iz Vatikana zaradi "svetega bankrota" mariborske Cerkve. To bi znalo biti prišteto v tako imenovane tekoče posle, v katerih so vatikanske službe od odstopa prejšnjega papeža. Tudi papežev diplomat v Ljubljani je tačas le v. d., prav tako šefi vatikanskih ministrstev, od koder, kakor smo pisali že jeseni, zna - po kontroli, ki so jo vizitatorji iz Vatikana v Mariboru opravljali pred časom, še pod Benediktom XVI. - zdaj, ko je v Rimu začel novi papež, priti kakšna sankcija tudi zoper trenutni vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Oba nadškofa, Turnšek in zlasti predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, sta bila v letih, ko se je Cerkev začela finančno lomiti, na funkcijah v Mariboru. Stres je bil pred povišanjem v Ljubljano pomočnik mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za gospodarske zadeve. Po njegovem odločilno Stresovo vlogo pri neposrečenih gospodarskih odločitvah (nad)škofije je zadnje mesece omenjal Krašovec, ljubljanski nadškof je odgovarjal, da je v Mariboru - med selitvami z enega na drug visoki položaj v tukajšnji Cerkvi - le reševal, kar je (še) bilo mogoče. Ko se je nadškofiji zgodil finančni zlom in odnesel nadškofa Krambergerja, je kardinal Franc Rode, vplivni Slovenec v Rimu, tesni sodelavec prejšnjega papeža in prijatelj novega, za Večer rekel, da v Mariboru niso slišali vatikanskih opozoril ...

Revna Cerkev po mariborsko

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 04. 2013 Stran: 7

Dokončna usklajevanja za nadzornike Petrola (in Soda) še potekajo, ni pa niti jasno, kako bo z glasovalnimi pravicami države na davišnji skupščini Petrola

Pred davišnjo skupščino Petrola se ugiba, kdo vse bi lahko za štiriletno obdobje zasedel nadzorniške stolčke v Petrolu. Bolj ali manj na "varnem" naj bi bil Tomaž Kuntarič, ki bi lahko že kmalu po dveh mesecih znova zasedel vodilni položaj tudi v Slovenski odškodninski družbi (Sod). Slednja je s skoraj petinskim lastniškim deležem tudi največja delničarka Petrola. Vnovič naj bi bila za nadzornico imenovana tudi Irena Prijovič, generalna sekretarka pri Združenju nadzornikov Slovenije. Večjih težav z imenovanjem naj ne bi imela niti Vinko Malavašič, vodja finančno-računovodskega področja v ljubljanskem Hidrotehniku, in Mladen Kaliterna - zadnji je član uprave borzne hiše Perspektiva. Oba sicer sodita v krog Perspektive in Darija Južne. Slednji bi lahko bil z dobrimi osmimi odstotki vseh delnic največje slovenske energetske družbe jeziček na tehtnici, če Kad in Sod do današnje skupščine Petrola, ki se bo začela ob 10. uri, ne bi dobila soglasja vlade (in državnega zbora) za glasovanje.

V nadzorni svet sta predlagana še samostojni podjetnik Jože Kaligaro in dr. Marko Simoneti, med drugim nekdanji prvi nadzornik NLB. Toda če bo imela nova vladna struktura na današnji Petrolovi skupščini glasovalne pravice, je pričakovati, da bo predlagala kakšnega drugega kandidata ali kandidatko. So pa svoje kandidate že sporočili iz obeh društev malih delničarjev. V MDS bodo predlagali svojega dolgoletnega člana in vodjo sekcije za Petrol, Gordana Šibiča, v VZMD pa stavijo na upokojenega dr. Andra Ocvirka (nekdaj zaposlenega na vodilnih mestih v Leku, Slovenskih železnicah, Radeče papirju, Petrolu) in na Gorana Brankoviča, direktorja podjetja Presad.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2013 Stran: 6

Dr. Mojmir Mrak: Banke je treba nemudoma sanirati. NKBM potrebuje dodatni kapital za vzdrževanje kapitalske ustreznosti in zaradi pričakovanih nadaljnjih slabitev kapitala

"Kljub znižanju bonitetne ocene je Nova KBM kapitalsko ustrezna in varna banka," so včeraj zatrdili v NKBM, ob tem ko je bonitetna agencija Moody's banki spet znižala rating dolgoročnega tveganja, tokrat z B3 na Caa2. "Ta ocena in padec vrednosti delnice v zadnjih dneh ne vplivata na redno poslovanje banke. Banka posluje nemoteno," zatrjujejo v NKBM.

Zadolžuje se lahko le še država

"Bonitetna ocena v razredu C pomeni, da se stvari v našem bančnem sistemu slabšajo, ukrepati bi bilo treba nemudoma in banke sanirati. Ali bi bila to slaba banka, dokapitalizacija ali kakšen drug model, je stvar presoje. Bonitena ocena C je izredno slab signal in pomeni, da banka v tujini ne more več najemati posojil. Zdaj se lahko zadolžuje le še država," je za Večer povedal dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dodaja, da dejstvo, da je NKBM pred kratkim konvertirala coco obveznice v kapital banke, pri tej oceni ni merodajno, saj "je bilo to vkalkulirano v kapital že ob izdaji obveznic. Jasno je, da se te pretvorijo v kapital, ko se kapitalska ustreznost zniža pod določeno mejo".

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 03. 2013 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav

V prihodnjih tednih bo verjetno znano, zakaj je NLB svoj paket delnic Zavarovalnice Triglav prodala hrvaški Croatii Osiguranje. Je ta morda le trojanski konj za poljsko PZU oziroma rovinjsko Adris Grupo in kako je posel povezan s prodajo Mercatorja?

Odločitev predsednika uprave NLB Janka Medje, ki je v petek prek borze prodal za 11,5 milijona evrov delnic Zavarovalnice Triglav in s tem državi zaprl vrata do obvladovanja njene največje zavarovalnice, še vedno odmeva.

Čeprav je javno znano, da je država uvrstila Triglav na seznam naložb, namenjenih privatizaciji, se je Medja odločil za samostojno prodajo, s tem pa se je očitno zavestno odrekel tudi morebitni prevzemni premiji. Prav zaradi strateškega pomena Zavarovalnice Triglav za državo bi morala namreč uprava NLB po ocenah stroke Triglav prodajati skupaj z državo in pred tem počakati na sprejetje klasifikacije državnih naložb, ki bi uzakonila, kakšen delež Triglava bo prodajala država. Toda Medja je očitno ocenil, da je bolje, če delež v Triglavu razdrobi na šest paketov in te v vsega 31 sekundah prek nelikvidne Ljubljanske borze proda različnim vlagateljem, med drugim tudi hrvaški zavarovalnici Croatia Osiguranje oziroma enemu od njenih skladov (koliko delnic je Croatia Osiguranje kupila, bo razvidno v prihodnjih dneh). Čeprav je NLB lastnica Triglava že več let, se je Medji pri prodaji očitno mudilo, saj ni objavil javnega razpisa za prodajo. Prav tako k skupni prodaji ni povabil nobenega od preostalih lastnikov. Tako ne preseneča, da je NLB za delnico Triglava iztržila vsega 16,5 evra (sprva je za delnico zahtevala 19 evrov), kar predstavlja zgolj petkratnik lanskoletnega čistega dobička Skupine Triglav.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 03. 2013 Stran: 9

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Janko Medja je očitno izkoristil medvladje in v vsega nekaj sekundah prodal vse delnice Zavarovalnice Triglav ter tako državi dokončno zaprl vrata do največje slovenske zavarovalnice.

Država je včeraj ostala brez vsakršnega lastniškega vpliva v Zavarovalnici Triglav, za zdaj še najbolj stabilni slovenski finančni instituciji. Nova Ljubljanska banka (NLB) pod vodstvom Janka Medje je namreč včeraj na Ljubljanski borzi nepričakovano prodala svoj celotni 3,1- odstotni paket delnic Triglava, ki ga je kupila praktično na vrhuncu borzne evforije.

NLB je za svoj paket delnic skupno iztržila 11,5 milijona evrov oziroma 16,5 evra za delnico, kar predstavlja le 5,1-kratnik lanskoletnega čistega dobička Skupine Triglav. Gre za brez dvoma pomemben paket delnic za državo, ki ji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pred kratkim vzela glasovalne pravice za njen 64-odstotni lastniški delež v Triglavu. Toda iz za zdaj še vedno nepojasnjenih razlogov direktor AT-VP Damjan Žugelj glasovalnih pravic ni vzel NLB, čeprav je ta v večinski državni lasti.

Komu je NLB prodala svoje delnice Triglava, za zdaj še ni znano, govori pa se o portfeljskih vlagateljih. Očitno pa je bil posel dogovorjen, saj je NLB vse svoje delnice v šestih borznih poslih prodala v vsega 31 sekundah. Ali se bodo kupci Triglavovih delnic v začetku prihodnjega tedna, ko bo prišlo tudi do preknjižbe delnic, razkrili, ni mogoče napovedati. Ni izključeno, da se bodo vse do zadnjega skrivali za fiduciarnimi oziroma skrbniškimi računi tujih bank.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 03. 2013 Stran: 10

Posel in pol Banka s prodajo oživila borzni utrip

Ljubljana - Včeraj je za borzni utrip celotnega tedna poskrbela delnica Zavarovalnice Triglav, potem ko je NLB prodala svoj triodstotni delež v Triglavu in z njim zaslužila približno 12 milijonov evrov. Celoten tedenski promet na Ljubljanski borzi je namreč dosegel le 22 milijonov evrov. Kupec je uradno neznan.

Kdo je kupec?

Uradno se ne ve, neuradno pa bi lahko bili hrvaški pokojninski skladi ali kakšna banka. Namigi, da bi v ozadju lahko bila celo Croatia osiguranje, ki jo želi kupiti Triglav sam, se zdijo poznavalcem manj verjetni. Matej Šimenc, analitik iz Skupine Alta, sklepa, da so kupci večji portfeljski vlagatelji. Po njegovem mnenju med kupci verjetno ni bodočih prevzemnikov, saj bi bilo glede na pretekle izkušnje z državo zelo tvegano pridobivanje deležev pred samim dogovorom z večjimi lastniki oziroma državo. Zelo majhna verjetnost je tudi, da delujejo posredno. Sicer pa Šimenc meni, da od morebitnih prevzemnikov lahko pričakujemo transparentno prevzemno ponudbo z določenim pragom uspešnosti, pred tem pa po njegovem mnenju interesenti ne bodo špekulirali pri pridobivanju manjših deležev, ki bi jih bilo. ob blokadi države težko prodati.

Za tri odstotke petino glasov?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 03. 2013 Stran: 6

Vlada je KBC zagotovila, da proti belgijskim članom uprav in nadzornih svetov NLB ne bo sprožala sodnih postopkov, na skupščini banke pajim bo podelila razrešnico za celotno mandatno obdobje

Nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič je včeraj pozno popoldne za Večer pojasnil, zakaj je vlada s KBC ob njenem izstopu iz lastništva NLB konec decembra 2012 sklenila tako nenavadno pogodbo, da se ji čudijo ne samo pravniki, ampak tudi ekonomisti. Kot so včeraj razkrili nekateri mediji, naj bi vlada KBC zagotovila, da bo njihovim predstavnikom v upravi in nadzornem svetu NLB na skupščini izglasovala zaupnico za celotno mandatno obdobje in da proti njim ne bo vlagala nobenih zahtevkov ali sprožala sodnih postopkov. Če pa jih bo, bo sama krila vse stroške postopkov.

"Gre za sporazum med dvema družbenikoma banke, od katerih se eden umika iz lastništva in določa ceno ter pogoje umika. V njem pa ni nobene obveze po zakonodajni obljubi, da se odgovornost članov uprav in nadzornega sveta ne bi preganjala v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o gospodarskih družbah. Ta člen pogodbe, ki jo je kot zaupno obravnavala vlada, ni bil sporen, saj odgovornost članov upravljanja in nadzora banke po zakonodaji ostaja," je povedal dr. Janez Šušteršič in dodal, da so pri tem sodelovali odvetniki pravne pisarne Pensa in pravnica belgijske strani.

Pogodba je pravno nična

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: OstaloDatum: 13. 03. 2013 Stran: 3

Triumf državne lastnine v banki Odhod napovedujejo tudi mali delničarji, vendar še čakajo na usmeritve nove vlade

Ljubljana - KBC je slovenski državi prodala preostali 22-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki za 2,765 milijona evrov, torej po en evro za delnico. Država ima zdaj po naših neuradnih podatkih 61,16-odstotni delež v NLB, skupaj s povezanimi osebami in po zamenjavi CoCo-obveznic, ki še ni vpisana v register KDD, pa njen delež neuradno presega 90 odstotkov.

KBC s prodajo deleža v NLB izpolnjuje zahtevo evropske komisije. Ta je od KBC zaradi državne pomoči, ki jo je prejela od belgijske države, zahtevala dezinvestiranje vseh nestrateških naložb, med katere je sodil tudi delež v NLB. Belgijska banka je po dobrih desetih letih končala svojo neslavno naložbo v Sloveniji, ki ji je prinesla predvsem izgubo in razočaranje, po drugi strani pa z upravljavsko in nadzorno vlogo KBC niso najbolj zadovoljni tudi na slovenski strani.

Negativni učinek na dobiček