NLB

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 01. 2013 Stran: 9

Factor banka Izklicna cena za NLB bo 37,75 evra za delnico - Prodajala bo tudi propadla Poteza Naložbe - »Čas ni pravi«

Ljubljana - Factor banka bo na dražbi prodajala delnice Gorenjske banke in NLB. Zadnje bo poskusila prodati po izklicni ceni 37,75 evra. Za primerjavo: država je delnice NLB od KBC odkupila po en evro.

Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji je za 5. februar sklicala dražbo, na kateri bo Factor banka prodajala 6050 delnic oziroma 1,8-odstotni delež Gorenjske banke in 26.748 delnic oziroma okoli 0,2-odstotni delež NLB. Delnice posameznega izdajatelja se prodajajo zgolj v paketu. Izklicna cena za delnice Gorenjske banke je 4,719 milijona evrov oziroma 780 evrov na delnico, izklicna cena za paket delnic NLB pa je 1,009 milijona evrov oziroma 37,75 evra na delnico.

Spomnimo, država je od belgijske KBC konec lanskega leta odkupila 22-odstotni delež NLB za 2,76 milijona evrov, torej za en evro na delnico. Finančni minister Janez Šušteršič je takrat poudaril, da je tako nizka cena rezultat pogajanj in ne kaže realne vrednosti banke.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 01. 2013 Stran: 9

Pivovarna Laško

Družbam iz Skupine Pivovarna Laško se že konec marca izteče za okoli 270 milijonov evrov posojil, upravi pod vodstvom Dušana Zorka pa doslej ni uspelo doseči še praktično nobenega napredka pri dogovorih z bankami. Da upravi ni uspelo niti zbližati stališč z bankami, priznava tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič, ki pričakuje, da jim bo uprava do naslednje seje že znala predstaviti različne scenarije.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2013 Stran: 9

Boj za reprogram dolgov NS bodo imenovali na zalogo

Ljubljana - Vse kaze, da bodo tudi v skupini Pivovarna Laško, ki bedi nad pomembnim deležem Mercatorja, na zalogo imenovali nove nadzornike. Konec aprila namreč poteče mandat predsedniku NS Vladimirju Malenkoviču, zato se v Laškem že pripravljajo na bližnjo skupščino, ki bo volilna.

Po sestavi NS se Pivovarna Laško uvršča med tiste družbe, v katerih je kar nekaj pomembnih predstavnikov gospodarstva. Predsednik NS je član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malenkovič, posle uprave nadzirata tudi šef Modre Zavarovalnice Borut Jamnik in član Gorenjeve uprave Peter Groznik. V NS sedijo še profesor z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije Borut Bratina ter dva predstavnika delavcev, Dragica Cepin in Bojan Cizej.

Od štirih predstavnikov kapitala prvemu poteče mandat prav Malenkoviču, ki je bil na svojo funkcijo imenovan konec aprila 2011, preostalim nadzornikom pa bodo mandati potekli do konca avgusta. Pričakovati gre, da bo pivovarna kmalu sklicala skupščino, ki bo odločala o novem NS; po naših informacijah bi skupščina lahko bila že marca ali najpozneje aprila, o čemer so uprava in sedanji NS govorili tudi na včerajšnji seji NS.

Bo Laško dobilo še en odpustek pri bankah?

Medij: Delo Avtorji: Ma. G.,Stregar Aleš Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2013 Stran: 10

Pred skupščino Telekoma Agencija za trg vrednostnih papirjev je državi v osmih družbah odvzela glasovalne pravice, ker da ščiti male delničarje

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj državi in še šestim z njo povezanim družbam odvzeia glasovalne pravice v Telekomu Slovenije (TS). Hkrati pa se je zgodil preobrat v Sodu, ki je dobil pomemben nominacijski odbor.

ATVP je doslej izdala osem tovrstnih odločb, glasovalne pravice države pa zdaj mirujejo v Abanki, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije. V TS je ATVP zaradi kršitve določb zakona o prevzemih poleg državi prepovedala uresničevati glasovalne pravice še Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Skladu za financiranje razgradnje NEK. Prepoved bo veljala, dokler osebe, ki delujejo usklajeno, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice TS, ali dokler ne zmanjšajo lastniškega deleža v ciljni družbi pod 33-odstotni prevzemni prag.

Medij: Delo Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 01. 2013

Medij: Delo Avtorji: Miha Jenko Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 21. 01. 2013

Ljubljana – Slovenske banke so do konca novembra lani ustvarile 307 milijonov evrov izgube po davkih, 200 milijonov več kot v istem času predlani, izhaja iz podatkov Banke Slovenije. Bančni sistem se je bilančno skrčil za dve milijardi evrov, na 46,6 milijarde evrov.

Medij: Delo Avtorji: Motl Andrej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 01. 2013 Stran: 29

Balkanski skladi Zaradi rasti vrednosti delnic v preteklih mesecih analitiki ne napovedujejo ponovitve evforije izpred nekaj let

Delniški trgi v jugovzhodni Evropi so po dolgem času dosegli opazno rast. Ta je pri nekaterih skladih, ki vlagajo v to regijo, v drugi polovici lanskega leta presegla 15 odstotkov. Pri napovedih prihodnjih donosnosti so analitiki zadržani.

Po mnenju Mateja Mazija iz NLB skladov je sedanja rast na teh trgih posledica manjše negotovosti zaradi srbskega in posebno hrvaškega približevanja članstvu v Evropski uniji, spodbudnih gospodarskih razmer v Turčiji, gospodarskih reform v Grčiji ter mednarodni pomoči tej državi. Meni, da bi se ta lahko ohranila, če se bo nadaljevala ohlapna monetarna politika držav po svetu, če bodo vlagatelji letos pokazali večjo nagnjenost k tveganju in če se ne bo okrepila politična negotovost v regiji. Po hudih padcih tečajev so vrednotenja na teh trgih po njegovem mnenju na dolgoročno obetavnih ravneh. Ocenjuje, da bi na ravni posameznih držav zaradi napovedanih tujih investicij in relativno velikega domačega trga vlagatelje lahko v prihodnjih letih pozitivno presenetila Srbija.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 01. 2013

Nizozemski milijonar Frank Zweegers je ob spremstvu svojih svetovalcev včeraj že opravil prve sestanke z največjimi lastniki Pivovarne Laško, po neuradnih informacijah pa naj bi za svoje načrte že iskal tudi podporo pri vladajoči politični garnituri. Danes naj bi se Zweegers sestal tudi z upravo NLB, ki je največja lastnica in upnica Laškega.

Tudi po prvih sestankih z lastniki za zdaj še ni znano, kakšne načrte z Laškim Pivovarno Laško sploh ima nizozemski milijonar oziroma njegova skupina ZBG. Ta je namreč od lastnikov želel izvedeti le to, ali so pripravljeni prodati svoje deleže, medtem ko svoje ponudbe še ni želel predstaviti. Medtem ko so nekatere banke izrazile načelno pripravljenost za prodajo njihovih delnic, druge za zdaj še kolebajo, ali bi iz lastništva izstopile pred reorganizacijo skupine Laško ali po njej. Kot smo razkrili, sta NLB in banka Hypo konec lanskega leta upravi Laškega že predlagali, naj razmisli o prodaji pijačarske dejavnosti. Po mnenju bankirjev bi Pivovarna Laško s prodajo svoje osrednje dejavnosti lahko odplačala večji del od 470 milijonov evrov posojil. V tem primeru bi se Pivovarna Laško preoblikovala v finančni holding, katerega ključna naložba bi bil četrtinski delež Mercatorja. Toda po ocenah naših virov Zweegersa zanima celotna Skupina Pivovarna Laško, vključno z njenim deležem v Mercatorju. Naši viri tako ne izključujejo, da Zweegers pri potegovanju za nakup Pivovarne Laško ne deluje sam, temveč s partnerjem, ki se še ni razkril.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 01. 2013

Potem ko sta NLB in Hypo banka upravi Pivovarne Laško predlagali, naj razmisli o prodaji pijačarske dejavnosti, se je za nakup Laškega začela ogrevati širši javnosti neznana belgijska skupina ZBG. Predstavniki skupine, ki je po dostopnih podatkih v lasti nizozemskega milijonarja Franka Zweegersa, se po navedbah naših virov v teh dneh že mudijo v Sloveniji. Več lastnikov Pivovarne Laško nam je včeraj potrdilo, da bodo imeli v naslednjih dneh sestanke s predstavniki ZBG.

Z izjemo tega, da želijo preveriti interes lastnikov za prodajo Laškega, Belgijci lastnikom preostalih podrobnosti še niso predstavili. Tako bo predvidoma šele v naslednjih dneh znano, ali ZBG zanima nakup celotne skupine, pijačarskega dela ali pa je njihov interes povezan zgolj z nepremičninami. Samo Skupina Pivovarna Laško ima namreč v lasti za okoli 150 milijonov evrov zemljišč in nepremičnin, še za okoli milijardo evrov nepremičnin pa ima v lasti Mercator, ki je v četrtinski lasti družb iz Skupine Laško.

Pivovarna Laško je trenutno na borzi sicer vredna vsega slabih 60 milijonov evrov, kar je v veliki meri tudi posledica prezadolženosti skupine. Finančne obveznosti Skupine Pivovarna Laško namreč znašajo visokih 370 milijonov evrov, glavnina posojil pa zapade že konec marca. Čeprav so banke večinske lastnice Pivovarne Laško, večjega interesa za finančno sanacijo skupine doslej niso pokazale, bolj kot prodaja delnic pa jih zanima vračilo dolgov. Skupina ZBG ima sicer tesne poslovne vezi zlasti z nizozemsko bančno skupino ABN Amro in belgijsko finančno skupino Dexia, ki sta v preteklosti že podprli nekatere njene investicije.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 31. 12. 2012 Stran: 3

Janko Medja, prvi moz NLB, za Večer: Druge evropske države za z NLB primerljive banke namenile še precej več denarja

"Ker se je od 26. novembra, ko se je nadzorni svet (NS) NLB odločil za sklic današnje (sobotne, op. a.) skupščine delničarjev in iz previdnostnih razlogov predlagal 375 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, veliko tega spremenilo, in to na boljše, ter je trenutna kapitalska ustreznost zadovoljiva (resda še ne optimalna), uprava in nadzorni svet NLB predlagata umik točke o dokapitalizaciji," je delničarjem rekel Janko Medja, predsednik uprave NLB, ki je menil, da sta bila sklic in predlog dokapitalizacije iz previdnostnih razlogov tehtna, a so določeni ukrepi Banke Slovenije ter ustanavljanje slabe banke zadeve okrog kapitalske ustreznosti NLB izboljšali.

Skupščine se je udeležilo vsega 23,63 odstotka kapitala z glasovalno pravico, a je ta bila sklepčna, po umiku točke o dokapitalizaciji je tudi predstavnik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič umaknil nasprotni predlog, po katerem prednostna pravica nekaj manj kot dva tisoč delničarjev NLB ne bi bila izključena. Janko Medja je delničarjem pojasnil, da nekateri ukrepi v zadnjem času že prinašajo rezultate, tako na strani zniževanja stroškov, zaustavil se je padec pri nekaterih vrstah depozitov. Nekaj pozitivnih premikov je tudi na področju odnosov z velikimi podjetji (komitenti) in njihovim prestrukturiranjem. Kot odgovor na naše provokativno vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi država davkoplačevalski denar namesto v NLB in druge državne banke namenila za ustanovitev povsem nove banke, je Medja navedel primer avstrijske banke Hypo, ki je pred krizo imela dvakrat večjo bilanco od skupine NLB, avstrijska država pa naj bi za njeno reševanje namenila od pet do deset milijard evrov, z zadnjimi dokapitalizacijami pa naj bi šlo za NLB okrog ene milijarde evrov državnega denarja, kar je bistveno manj, je pa reševanje NLB (tudi s tako imenovano slabo banko) po mnenju Medje pomembno, ker je to sistemska banka.